b   --  in  -ja  [ bə̀ bə̀ja in bé bêja ]  m ( ə̏; ẹ̄ ē )
druga črka slovenske abecede:   napiši b ; mali b ; od b do d ; nerazločni b-ji / kot nadomestilo za ime osebe  A je dal B polovico zneska
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:   zveneči b
●   če si rekel a, reci tudi b  nadaljuj; povej vse
♦   lit.  rima aabb  zaporedna rima ; mat.  2a + 3b

b  --  kot imenovalni prilastek
drugi po vrsti:   točka b potrebuje razlage / učenci 1. b
♦   glasb.  ton b  za polton znižani ton h ; gled.  abonma reda B ; med.  vitamin B

b-  prvi del zloženk
nanašajoč se na b:   hotel B-kategorije
♦   glasb.  B-dur  durov tonovski način z dvema nižajema ; b-mol  molov tonovski način s petimi nižaji ; med.  B-vitamin ; šah.  kmet na b-liniji  v drugi navpični vrsti z leve strani

bà   medm. ( ȁ )
izraža malomarno zavrnitev:   ba, kaj mi morejo! ba, to so čenče!

bába   -e ž ( á )
1. slabš.  ženska, navadno starejša:   grda, stara baba ; ekspr.  prekleta baba nora
●   šalj.  babe se zbirajo, dež bo ; preg.  kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo  ženski se posreči izpeljati tudi na videz nerešljivo zadevo
// nizko  (zakonska) žena:   nikamor ne gre brez svoje babe
2. ekspr.  lepa, postavna ali sposobna ženska:   baba pa je, baba
3. ekspr.  strahopeten ali klepetav moški:   kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba
4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga:   steber kozolca so postavili na betonsko babo ; baba (pri klepalniku)  babica
♦  etn.  baba  zadnje snopje pri metju ali mlačvi ; babo žagati  šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj ; pehtra baba  po ljudskem verovanju  bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke

babaríja   -e ž ( ȋ )
nav. mn., zastar.  neumno, prazno govorjenje:   ne brigajo me vaše babarije

babéla   -e ž ( ẹ̑ )
slabš. ženska :   zijalasta babela ; molči, babela!

babétina   -e ž ( ẹ̑ )
slabš. ženska :   prekleta babetina!

bábež   -a m ( ȃ )
zastar. babjak :   ta možak je velik babež

bábi   -- ž ( ȃ )  pog.
babica, stara mama:   njegova babi je včeraj praznovala osemdeseti rojstni dan ; babi in dedi

bábica   -e ž ( á )
1. stara mati:   dedek in babica
// zastar.  stara ženska:   Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti  (J. Jurčič)
2. pomočnica pri porodih:   diplomirana, izprašana, občinska babica ; pren., šalj.  bil je za babico pri ustanovitvi društva
●   veliko babic – kilav otrok  kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha
3. zastar.  (živalska) samica, navadno ptica:   babica leže jajčka
4. zgornji del klepalnika:   položil je srp na babico
5. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje:   kaveljček in babica  pri zaponki, zapencu ; dedec in babica  pri tečaju
♦  zool.  majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius

babičevánje   -a s ( ȃ )
zastar.  opravljanje babiškega poklica; babištvo :   ukvarjala se je z babičevanjem

bábičin   -a -o  ( ā )
svojilni pridevnik od babica:   babičin vrt ; babičina vzgoja

bábička   -e ž ( á )
ljubk.  stara mati, babica:   otroci, babička gre

bábilon   -a m ( ȃ )
ekspr.  velik nered, zmešnjava:   pri njih je pravi babilon ; kakšen babilon pa imate / na ladji je bil cel babilon jezikov  govorilo se je dosti različnih jezikov

babilónski   -a -o prid. ( ọ̑ )
1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon:   babilonska kultura ; babilonska klinopisna pisava
●   babilonski stolp  po bibliji  stolp, ki naj bi segal do neba ; babilonska sužnost  sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu
// star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen , razuzdan :   vlačuga babilonska ; prase babilonsko
2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda   zelo velik:   vladala je prava babilonska zmešnjava

babilónščina   -e ž ( ọ̑ )
1. babilonski jezik:   asirščina in babilonščina
2. ekspr.  nekaj nerazumljivega:   njegovo govorjenje je bilo zame prava babilonščina

bábin   -a -o  ( ȃ )
svojilni pridevnik od baba:

bábina   -e ž ( á )
star.  ženska, navadno starejša:   sitna babina

bábine   -bin ž mn. ( ȃ )
star.  (po)porodna doba:   ženska je v babinah

bábišče   -a s ( á )
babše :   Dacarka je suho, jezikavo babišče  (I. Cankar)

bábiški   -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na babica 2:   babiška šola

bábištvo   -a s ( ā )
nauk o pomoči pri porodu:   napredek na področju babištva
// opravljanje babiškega poklica:   preživljala se je z babištvom / izučila se je babištva

bábiti se   -im se nedov. ( á ȃ )
slabš., zastar.  družiti se z ženskami:

bábjak   stil.  bábjek -a m ( ȃ )
slabš. ženskar :   to ti je velik babjak / ekspr.  ti babjak, slepar
// ekspr.  bojazljiv človek:   pustili so puške in zbežali, babjaki!

babjevérec   -rca m ( ẹ̑ )
ekspr. praznoverec , vraževerec :   imeli so ga za babjeverca ; ne bodi tak babjeverec

babjevéren   -rna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
ekspr. praznoveren , vraževeren :   nisem babjeveren, pa se vendar bojim / polotil se ga je babjeveren strah  neutemeljen

babjevérnež   -a m ( ẹ̑ )
ekspr. praznovernež , vraževernež :   ciganka prerokuje babjevernežem

babjevérnost   -i ž ( ẹ́ )
ekspr. praznovernost , vraževernost :   znan je po svoji babjevernosti

babjevérski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
ekspr. praznoveren , vraževeren :   babjeverske misli

babjevérstvo   -a s ( ẹ̑ )
ekspr. praznoverstvo , vraževerstvo :   preganjati babjeverstvo

bábji   -a -e prid. ( ȃ )  slabš.
1. ženski :   babja radovednost ; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki ; ekspr.  to so babje čenče / ekspr.  hudič babji
●   slabš.  babji gregor  ženskar, babjak ; ekspr.  babji semenj  hrupen ženski klepet ; ekspr.  babja vera  praznoverje
2. nemožat , strahopeten :   babje vedenje ; ta človek je babjega srca
♦  meteor.  babje poletje  obdobje suhega, čez dan sončnega in toplega vremena, ki jeseni, zlasti v oktobru, sledi obdobju hladnega vremena ; babje pšeno  zrnate snežne padavine ; prisl.:  čisto po babje je javkal

bábka   -e ž ( ā )
zastar.  zgornji del klepalnika; babica

babkovína   in  bábkovina -e ž ( í; á )
nar. češmin

bablè   -éta s ( ȅ ẹ́ )
slabš.  ženska, navadno starejša:   bable je bilo čisto iz sebe

babljáti   -ám nedov. ( á ȃ )
zastar. bebljati :   otrok bablja

bábnica   -e ž ( ȃ )
1. slabš. ženska :   narobe bo, ker so babnice vmes
// (zakonska) žena:   najraje tiči doma pri svoji babnici
2. ekspr.  lepa, postavna ali sposobna ženska:   to ti je babnica in pol ; znajde pa se, babnica

babôvje   -a s ( ȏ )
slabš. ženske , ženstvo 1 :  polno babovja in otročadi se je nateplo tja

babšè   tudi  babščè -éta s ( ȅ ẹ́ )
slabš.  drobna ženska, navadno starejša:   grdo, klepetavo, suho babše
// iron.  ženska sploh:   vsako babše ga zmeša

babúra   -e ž ( ȗ )
slabš.  grda, zoprna starejša ženska:   krmežljava, skopa babura
// ženska sploh:   še zmeraj lazi za tisto baburo

bábuška   -e ž ( ȃ )
1. set razstavljivih poslikanih lesenih figuric v obliki ženske, ki jih je mogoče zložiti eno v drugo:   ruske babuške
2. ljubk., zlasti v ruskem okolju  stara mati:   vzgojila me je babuška

babuvízem   -zma m ( ī )
filoz.  nauk francoskega utopističnega komunista Babeufa:

babúza   -e ž ( ū )
zastar. babura :   Še ne zmeni se babuza, ko pred njo obstojim in jo začnem z očmi meriti  (S. Jenko)

baby   --  [ bêjbi tudi bébi ]  v prid. rabi ( ȇ; ẹ̑ )
pog.  nanašajoč se na otroke, otroški:   baby čevlji / baby hojca ; prisl.:  baby modra barva  svetlo modra

baby beef   baby beefa  [ bêjbi bíf tudi bébi bíf ]  m ( ȇ, ȋ; ẹ̑, ȋ )
agr.  meso mlade, na hitro spitane govedi:   kilogram baby beefa / teleta baby beef ; v prid. rabi:  baby beef zrezek

babyboom   -a  [ bêjbibúm tudi bébibúm ]  m ( ȇ-ȗ; ẹ̑-ȗ )
hiter dvig števila rojstev:   povojni babyboom je omogočil obdobje gospodarske rasti ; v prid. rabi:  babyboom generacija  ljudje, rojeni v času hitrega dviga števila rojstev, zlasti v prvih letih po drugi svetovni vojni

bác   -a m ( ȃ )
navadno pri klicanju ovca , bacek :   na, bac, na!

bacáč   -a m ( á )
voj. žarg. minomet :   Pred hišo so postavili težki bacač  (V. Ocvirk)

bácek   -cka m ( ȃ )
1. ljubk.  mlad ovčji samec, jagnje:   bacek meketa pred ograjo
2. ekspr.  pohleven, ubogljiv človek:   zakaj pa ste taki backi?

bachovski   -a -o  [ báhou̯ski ]  prid. ( ȃ )
tak kot pri Bachu:   bachovska zvočnost skladbe
♦   glasb.  bachovska trobenta  manjša trobenta z visoko ležečim tonskim obsegom za izvajanje zlasti baročnih skladb

bacíl   -a m ( ȋ )
biol.  paličasta bakterija:   bacili napadajo organizem ; odkriti nov bacil ; tifusni bacil ; bacil jetike / zrak je poln bacilov  mikrobov sploh ; pren.  bacili vojne

baciláren   -rna -o prid. ( ȃ )
med.  ki ga povzročijo bacili:   bacilarna bolezen

bacílen   -lna -o  ( ȋ )
pridevnik od bacil:   bacilna kultura

bacilonósec   -sca m ( ọ̑ )
med.  kdor ima bacile in jih prenaša na druge:   odkriti bacilonosca

bacilonóska   -e ž ( ọ̑ )
med.  ženska, ki ima bacile in jih prenaša na druge:

bácka   -e ž ( ȃ )
1. ljubk.  mlada ovčja samica, jagnje:   najrajši je imel najmlajšo backo
2. nar.  ovca sploh:   čreda back

backhand   gl. bekend

backovína   -e ž ( í )
zastar. jagnjetina :   pečena backovina

backprojekcija   -e  [ bêkprojékcija ]  ž ( ȇ-ẹ́ )
film.  projekcija filma na zadnjo, hrbtno stran platna, hrbtna projekcija:

bacníti   in  bácniti -em dov. ( ī á ā )
zastar. brcniti :   bacniti psa / bacniti kamen s poti / bacnili so ga iz šole

báči   -ja m ( ȃ )
nar., zapostavljeni pristavek k moškemu imenu stric , striček :   Postal je pri meni .. pokazal na gozd in rekel: Lacko bači, tu v tem gozdu leži milijon  (M. Kranjec)

báčva   -e ž ( ȃ )
star. sod 1 :  bačva piva

báčvast   -a -o prid. ( ȃ )
star.  podoben bačvi:   posoda bačvaste oblike

bádavec   -vca m ( ā )
bot.  rastlina z drobnimi cveti v socvetjih in s kaveljčastimi plodovi, Xanthium:

bádelj   -dlja m ( á )
bot.  visoka trnata primorska rastlina, Silybum marianum:

bádminton   -a m ( ȃ )
športna igra z loparji in kroglico s perjem, perjanica:   igrati badminton

badmintoníst   -a m ( ȋ )
športnik, ki se ukvarja z badmintonom:   na turnirju nastopa sto trideset badmintonistov iz petindvajsetih držav ; zmaga badmintonistov

bádmintonski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na badminton:   badmintonski turnir ; slovenska badmintonska reprezentanca ; badmintonska zveza

bádnik   -a m ( ȃ )
nar. belokranjsko badnjak

bádnjak   -a m ( ȃ )
nar. belokranjsko  dan pred božičem:   na badnjak je bilo
♦   etn.  panj, debelo poleno, ki na božični večer gori v peči

bádnji   -a -e prid. ( ȃ )
nar. belokranjsko  nanašajoč se na dan pred božičem:   badnji večer

bága   -e ž ( á )
nar. severovzhodno  gošča, ostanki v pipi:   drži se ga vonj po stari bagi / žvečiti bago

bagatéla   -e ž ( ẹ̑ )
ekspr.  kar je malo vredno, malenkost:   za tako bagatelo se ni vredno prepirati ; eh, bagatela!
♦   glasb.  krajša, manj zahtevna skladba, navadno za klavir
// zelo nizka cena:   dobiti, kupiti, prodati za bagatelo

bagatélen   -lna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na bagatelo:   to so bagatelne zadeve / prodati za bagatelno ceno

bagatelizírati   -am nedov. ( ȋ )
omalovaževati , podcenjevati :   igralec je vlogo bagateliziral ; njegov predlog so bagatelizirali

bagáža   -e ž ( ȃ )
1. zastar. prtljaga , oprema :   naložiti bagažo na voz
2. svojat , drhal :   bagaža ste, vsi skupaj!

bágdad   -a m ( ȃ )
tekst.  redko tkana, vzorčasta tkanina za zavese:

báger 1   -gra m ( á )
star.  dragocena temno rdeča svilena tkanina; škrlat :   ogrinjalo iz bagra / obleči se v bager

báger 2   -gra  tudi  -ja m ( á )
stroj za izkopavanje in nakladanje zemeljskega materiala:   delati z bagrom ; grabežni, parni, žlični bager ; voznik bagra / plastični bager  igrača v obliki bagra
// navt.  naprava za čiščenje in poglabljanje plovnih poti:   sesalni bager / plovni bager

bagerist   ipd. gl. bagrist ipd.

bagéta   -e ž ( ẹ̑ )
dolga ozka štruca (kruha); francoska štruca :   hrustljava bageta s česnom ; popečene rezine bagete / polnozrnata bageta

bágranje   -a s ( ā )
glagolnik od bagrati:   bagranje prekopa

bágrati   -am nedov. ( ā )
teh.  izkopavati in nakladati zemeljski material z bagrom:

bagrén   -a -o prid. ( ẹ̄ )
star. škrlaten :   bagreno pregrinjalo / bagrena zarja

bagríst   in  bageríst -a m ( ȋ )
kdor dela z bagrom:   tečaj za bagriste

bágrski   tudi  bágerski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na stroj bager:   bagrska čeljust / bagrske storitve

bàh   medm. ( ȁ )
izraža malomarno zavrnitev:   bah, kar naj ga ima

baháč   -a m ( á )
kdor se (rad) baha:   kadar je pijan, je velik bahač ; imajo ga za lažnivca in bahača

baháčast   -a -o prid. ( á )
ekspr.  ki se (rad) baha:   bahačast gospodar

baháčka   -e ž ( ȃ )
ženska, ki se (rada) baha:   znana bahačka

bahaízem   -zma m ( ī )
vera, ki jo je osnoval Baha Ulah:   širiti bahaizem ; upravno središče bahaizma

bahájec   -jca m ( ȃ )
pripadnik bahaizma:   bahajci v človeku vidijo dobro ; tempelj bahajcev ; budisti in bahajci

bahájski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bahajce ali bahaizem:   bahajska skupnost ; bahajska cerkev, vera ; bahajsko svetišče

báhanje   in  bahánje -a s ( á; ȃ )
glagolnik od bahati se:   to je le prazno bahanje
●   preg.  velik v bahanju, majhen v dejanju

baharíja   -e ž ( ȋ )
ekspr.  bahavo vedenje ali govorjenje:   njihova baharija mu ni všeč ; sama baharija ga je ; pri sosedu ni drugega ko baharija / zapravlja iz same baharije

baháriti   -im  in  baháriti se -im se nedov. ( á ȃ )
ekspr.  bahati se:   fant je baharil, kako je močen / pav se bahari po dvorišču

baharítnež   -a m ( ȋ )
ekspr., zastar. bahač :   težko prenašam tega baharitneža

baháški   -a -o prid. ( á )
ki se zelo baha:   to so bahaški ljudje ; iz bahaške družine je / bahaške besede

baháško prisl. :
bahaško se vesti

baháštvo   -a s ( ȃ )
bahavost , bahanje :   iz samega bahaštva si je kupil avto ; njegove besede so bile prazno bahaštvo

bahàt   -áta -o prid. ( ȁ ā )
ki se (rad) baha:   bahat in oblasten gospodar
// mogočen , imeniten :   ob cesti stoji bahata hiša / bahata rast trave  bujna

baháto prisl. :
bahato govoriti

báhati se   -am se  in  baháti se -ám se nedov. ( á; á ȃ )
čez mero se hvaliti:   ta človek se rad baha ; baha se, da ima vsega dovolj ; bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki
// postavljati se, ponašati se:   kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi ; zastar.  na gostiji so bahali z vinom
●   bahati se s tujim  ali  pavjim perjem  lastiti si tuje zasluge, dosežke

bahátiti se   -im se  tudi  bahátiti -im nedov. ( á ȃ )
ekspr.  bahati se:   rad se bahati / v bregu se bahatijo smreke

bahátost   -i ž ( á )
lastnost bahatega človeka:   njegova bahatost me jezi / soba je opremljena s staromodno bahatostjo

bahàv   -áva -o prid. ( ȁ á )
ki se (rad) baha:   bahav človek / bahavo govorjenje, vedenje / bahavi reklamni napisi

bahávo prisl. :
bahavo napovedovati velike uspehe

bahávec   in  báhavec -vca m ( ȃ; á )
knjiž. bahač

bahávost   -i ž ( á )
lastnost bahavega človeka:   poznali so bahavost tega človeka ; sama bahavost ga je / te besede so prazna bahavost

bahávs   -a m ( ȃ )
slabš. bahač :   širokoustni bahavs

bahljáti   -ám nedov. ( á ȃ )
zastar. plapolati , plameneti , plamteti :   ogenj bahlja

báht   -a m ( ȃ )
denarna enota Tajske:   tajski baht ; preostale bahte so potrošili za spominke

baisse   --  [ bês ]  ž ( ȇ )
ekon.  padanje cen, tečajev na borzi:

bajáco   in  bajazzo -a  [ bajáco ]  m ( ȃ )
na poseben način oblečen komedijant, burkež:   smejati se bajacu ; za pusta je bil maskiran kot bajaco

bajadêra   -e ž ( ȇ )
1. bonboniera ali eden od njenih bonbonov hrvaške tovarne Kraš:   kupiti bajadero ; sladka bajadera ; odlomiti košček bajadere ; škatla bajader / Kraševa Bajadera
2. v indijskem okolju  plesalka v templju ali v zabavišču:   ples bajader

bajálec   -lca  [ bajau̯ca ]  m ( ȃ )
1. knjiž.  ljudski pripovedovalec:   slovel je kot pesnik in bajalec
2. zastar., po ljudskem verovanju  kdor čara; čarovnik :   v čarih izveden bajalec

bajálen   -lna -o prid. ( ȃ )
knjiž. čudodelen , čaroven :   izrekel je bajalne besede

bájalica   -e ž ( ā )
šiba v obliki rogovile za iskanje vode, predmetov pod zemljo:   bajalica se stresa in trka ; iskati, zaznati vodo z bajalico ; leskova bajalica / kovinska bajalica

bajálka   -e  [ bajau̯ka ]  ž ( ȃ )
knjiž.  ljudska pripovedovalka:

bájanica   -e ž ( ā )
šiba v obliki rogovile za iskanje vode, predmetov pod zemljo:   z bajanico je iskal vodo / čarovna bajanica

bájaničar   -ja m ( ā )
kdor zna ravnati z bajanico:   bajaničar išče vodo

bájaništvo   -a s ( ā )
iskanje z bajanico:

bájanje   -a s ( ȃ )
glagolnik od bajati:
a) bajanje dedov in babic / svoje bajanje prodaja za resnico / skrivnostno bajanje prirode
b) ubraniti se hudobnega bajanja

bájar   -ja m ( ȃ )
pog.  večja kotanja z vodo, ribnik; bajer :   otroci so se podili okoli bajarja in spuščali po njem ladjice

bájati   -am nedov. ( ȃ )  knjiž.
1. pripovedovati, navadno neverjetne stvari:   recimo, da je bilo res tako, kakor bajate ; bajati bajke, zgodbe ; bajati o bogastvu
2. zastar. prerokovati , čarati :   vešča je bajala usodo dekletu

bajazzo   gl. bajaco

bájbáj   medm. ( ȃ-ȃ )
pog.  izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje :   sporoči mi, bajbaj

bájčen   -čna -o  ( ȃ )
pridevnik od bajka:   pravljični in bajčni motivi

bajè   člen. ( ȅ )
izraža negotovost trditve:   kmetu se je takrat baje prav dobro godilo ; baje so zelo bogati / ženske baje da težko premagujejo radovednost

bájen   -jna -o prid. ( ȃ )
1. knjiž.  nenavadno lep, čudovit:   Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas  (J. Murn) ; pogled na mesto je bajen ; bajne izložbe
// ekspr.  zelo velik:   dobili so bajen plen ; pošilja jim bajne vsote
2. tak kot v bajki:   bajni svet ; bajna bitja

bájno prisl. :
ta človek bajno zasluži ; bajno lepa dolina

bájer   tudi  bájar -ja m ( ȃ )
večja kotanja z vodo, ribnik:   sprehajati se ob bajerju ; zaledenel, zamrznjen bajer ; dno, gladina, obrežje, okolica bajerja ; ureditev bajerja ; ribe, žabe v bajerju / naravni, umetni bajer ; vrtni bajer

bajeslôven   -vna -o  ( ȏ )
pridevnik od bajeslovje:   slika bajeslovne vsebine ; bajeslovno bitje

bajeslôvje   -a s ( ȏ )
bajke v celoti; mitologija :   pesnik je zajemal iz bajeslovja / grško, slovansko bajeslovje
// veda o tem:

bájeven   -vna -o prid. ( á )
zastar.  tak kot v bajki; bajen :   bajevni dogodki in čudeži / bajevne zeli  čarovne

bajílo   -a s ( í )
knjiž., zastar.  čarovno sredstvo:   poznati bajila ; bajilo zoper krogle

bájiti   -im nedov. ( á ȃ )
knjiž.  pripovedovati, navadno neverjetne stvari; bajati :   bajiti zgodbe iz starih časov ; pren.  nekje baji harfa

bájka   -e ž ( ȃ )
1. lit.  pripoved o poganskih bogovih in drugih bajeslovnih bitjih:   zbirati ljudske bajke
2. ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in dogodkih:   o tem dogodku je spletla ljudska domišljija nešteto bajk
3. nav. mn., ekspr.  neresnična pripoved, izmišljotina:   ne pravi mi takih bajk! o njem je krožilo več neumnih bajk ; to so prazne bajke
●  knjiž.  živeti v kraljestvu bajk  prepuščati se domišljiji

bájkar   -ja m ( ȃ )
kdor pripoveduje ali ustvarja bajke:

bajker   ipd. gl. biker ipd.

bájnost   -i ž ( ȃ )
knjiž.  nenavadna lepota, čudovitost:   bajnost večerov

bajók   -a m ( ọ̑ )
num.  papeški novec, kovan od 15. do 19. stoletja:

bajonét   -a m ( ẹ̑ )
vojaško bodalo:   prebosti z bajonetom ; bajoneti na puškah so se zabliskali ; vojaki z nasajenimi bajoneti

bajonéten   -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na bajonet:   bajonetna nožnica / bajonetni napad
♦   elektr.  bajonetni okov  okov za žarnice brez navojnega vznožka

bajpas   gl. bypass

bájram   -a m ( ȃ )
velik muslimanski praznik:   praznovanje bajrama po ramazanu

bájs   -a m ( ȃ )  slabš.
debel človek:   pridobil sem nekaj kilogramov, a se ne štejem med bajse

bájsa   -e ž ( ȃ )  slabš.
debela ženska:   če ne bi vsak dan vsaj pol ure tekla, bi bila prava bajsa

bájsi   -ja m ( ȃ )  ekspr.
debel človek:   nasprotnika je označil za bajsija in mu svetoval shujševalno dieto

bájsika   -e ž ( ȃ )  ekspr.
debela ženska:   odkar je videl tiste prisrčne in zapeljive bajsike, vse manj pogleduje za mladimi suhicami

bájt   tudi  byte -a  [ bájt ]  m ( ȃ )  rač.
mera za količino pomnilnika, navadno osem bitov:   USB je napolnil do zadnjega bajta [B]

bájta   -e ž ( ȃ )
1. majhna, preprosta hiša:   postaviti si bajto ; delavska, lesena bajta
// zelo majhno posestvo:   priženil se je na bajto
2. zasilno, občasno prebivališče:   oglarska, planšarska bajta
3. pog. hiša :   sedaj ne utegne, ker zida bajto ; v tej ulici so same imenitne bajte
4. ekspr., v zvezi stara bajta   študent z mnogo semestri:   stare bajte in bruci ; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca  kako ti gre, stara bajta?

bájtar   -ja m ( ȃ )
lastnik zelo majhnega kmečkega posestva:   znižali so davke malim kmetom in bajtarjem

bájtarica   -e ž ( ȃ )
lastnica zelo majhnega kmečkega posestva ali bajtarjeva žena:   za dnino so najemali bajtarice

bajtaríja   -e ž ( ȋ )
zelo majhno posestvo:   prišla je z bajtarije na kmetijo

bájtarka   -e ž ( ȃ )
bajtarica ali bajtarjeva hči:   oženil se je z bajtarko

bájtarski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bajtarje:   bajtarski otroci ; bil je iz bajtarske družine ; bajtarska zemlja / bajtarska revščina ; sam.:  tak kmet, pa je vzel bajtarsko

bájtarstvo   -a s ( ȃ )
sloj lastnikov zelo majhnih kmečkih posestev:   nastanek bajtarstva na Slovenskem

bájtati   -am nedov. ( ȃ )
zastar.  med gradnjo pažiti, podpirati z lesom:

bájten 1   -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bajt:   bajtna koda

bájten 2   -tna -o  ( ȃ )
pridevnik od bajta:   bajtna streha

bájtica   -e ž ( ȃ )
nav. ekspr.  manjšalnica od bajta:   stesati si bajtico ; imel je revno bajtico in pet otrok

bajtíga   -e ž ( í )
nar.  majhna, preprosta hiša; bajta :   Voruh je prevzel večjo poseko lesa v žlebu za Radmanovo bajtigo  (Prežihov)

bajuvárski   -a -o prid. ( ȃ )
star. bavarski

bakalá   -ja  tudi  -- m ( ȃ )
nar. primorsko  posušena riba trska; polenovka :   okusno pripravljen bakala

bakalár 1   -a m ( ȃ )
posušena riba trska; polenovka :   za kosilo je bil bakalar

bakalár 2   -ja m ( ā )
zastar. bakalaver

bakaláver   -vra m ( ā )
naslov človeka z najnižjo stopnjo akademske izobrazbe:   bakalaver svobodnih znanosti

bakalavreát   -a m ( ȃ )
najnižja stopnja akademske izobrazbe:   doseči filozofski bakalavreat
♦   šol.  bakalavreat  zrelostni izpit

bákalica   -e ž ( ȃ )
gastr.  koštrunovo meso v omaki:

bakanál   tudi  bakhanál -a m ( ȃ )
knjiž.  razbrzdano veseljačenje, orgije:   udeleževati se divjih bakanalov ; pren.  bakanal neukročenih strasti

bakanálije   tudi  bakhanálije -lij ž mn. ( á ȃ )
1. pri starih Rimljanih  slavje v čast boga Bakha:
2. knjiž. bakanal , orgije :   divje bakanalije zmagovalcev

bakanálski   tudi  bakhanálski -a -o prid. ( ȃ )
knjiž. razbrzdan , razuzdan :   bakanalski ples

bakant   ipd. gl. bakhant ipd.

bakará   -ja  in  bakarát -a m ( ȃ )
hazardna igra s kartami, pri kateri zmaga tisti, ki dobi karte, vredne devet točk:

bakelít   -a m ( ȋ )
umetna snov iz fenolne smole in lesne moke:   skledica iz bakelita

bakelíten   -tna -o prid. ( ȋ )
ki je iz bakelita:   pokrovka z bakelitnim gumbom ; bakelitni izdelki / bakelitna masa

báker   -kra m ( á )
težka kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko:   čisti baker ; rafinerija bakra ; zlitine bakra in drugih kovin ; kotel iz bakra
♦   teh.  elektrolitski baker ; um.  tolčeni baker  izdelek iz bakrene pločevine, v katero so vtolčene reliefne podobe
// pog., ekspr.  bakren denar:   v mošnji je bilo še nekaj bakra

bakhanal   ipd. gl. bakanal ipd.

bakhánt   tudi  bakánt -a m ( ā á )
pri starih Grkih  udeleženec sprevoda na čast boga Bakha:   sprevod bakhantov

bakhántičen   tudi  bakántičen -čna -o prid. ( á )
zastar. bakhantski :   bakhantična noč

bakhántinja   tudi  bakántinja -e ž ( ā )
pri starih Grkih bakhantka :   ples bakhantinj
// knjiž.  strastna, razuzdana ženska:

bakhántka   tudi  bakántka -e ž ( ā )
pri starih Grkih  udeleženka sprevoda na čast boga Bakha:   bakhantke z venci ; ples bakhantov in bakhantk

bakhántski   tudi  bakántski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na bakhante:   bakhantski sprevod
// knjiž. divji , razbrzdan :   bakhantski smeh

bákhičen   -čna -o prid. ( á )
knjiž. divji , razbrzdan :   bakhičen ples

bákhovski   -a -o prid. ( ȃ )
tak kot pri bogu Bakhu:   njegova smejoča se bakhovska glava

bákla   -e ž ( ȃ )
svetilo iz lesa ali iz vnetljive snovi na držalu:   prižgati, utrniti baklo ; goreča, smolnata bakla ; gori kakor bakla  močno ; pren.  bakla napredka
♦  astron.  sončne bakle  svetle tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi povečanega sevanja

bakláč   -a m ( á )
zastar. baklonosec :   sprevod baklačev

bakláda   -e ž ( ȃ )
sprevod z baklami:   za praznik so priredili baklado

bakláti   -ám nedov. ( á ȃ )
goreti z močnim, zaganjajočim se plamenom:   grmada pošastno bakla

bakláva   -e ž ( ȃ )
izvorno orientalska orehova sladica, polita z medom ali s sladkornim sirupom:   jesti baklavo ; bosanska, turška baklava ; okusna, sočna baklava ; burek in baklava

baklja   ipd. gl. bakla ipd.

baklonósec   -sca m ( ọ̑ )
kdor nese baklo:   v sprevodu so šli tudi baklonosci ; pren.  bil je baklonosec svobode

bakologíja   -e ž ( ȋ )
nauk o sviloprejkah:

bakrár   -ja m ( á )
delavec v proizvodnji bakra ali bakrenih izdelkov:

bakrárna   -e ž ( ȃ )
obrat za pridobivanje ali predelovanje bakra:   zmogljivost bakrarne
// delavnica za bakrenje:

bakrárstvo   -a s ( ȃ )
proizvodnja bakra ali bakrenih izdelkov:

bákrast   -a -o prid. ( á )
po barvi podoben bakru; bakren :   bakrast obraz

bákrasto prisl. :
bakrasto rdeča polt

bakrén   -a -o prid. ( ẹ̄ )
1. ki je iz bakra:   bakren novec ; bakrena cev, pločevina, posoda, žica
2. po barvi podoben bakru:   pijanček z bakrenim nosom ; bakreni lasje
♦  arheol.  bakrena doba  prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi

bakréno prisl. :
sonce bakreno osvetljuje okno ; bakreno rdeč obraz ; bakreno rjave roke

bakrénast   -a -o prid. ( ẹ̄ )
po barvi podoben bakru:   bakrenasta polt

bakrénec   -nca m ( ẹ̄ )
1. metal.  spojina bakrovega in železovega sulfida kot vmesni proizvod pri pridobivanju bakra:   prepihavati bakrenec
♦   min.  rdeči bakrenec  rudnina kubični bakrov oksid; kuprit
2. star.  bakren kovanec:   bakrenci in zlatniki

bakrenéti   -ím nedov. ( ẹ́ í )
knjiž.  postajati bakrene barve:   drevje bakreni

bakreníca   -e ž ( í )
kem.  raztopina modre galice:

bakrenína   -e ž ( í )
izdelki iz bakra:

bakrênje   -a s ( é )
glagolnik od bakriti:   delavnica za bakrenje

bakrenobárven   -vna -o prid. ( ȃ )
ki je bakrene barve:   jesenski bakrenobarvni gozd

bakrenopôlt   -a -o  [ bakrenopou̯t ]  prid. ( ȏ ō )
ki je bakrene polti:   bakrenopolta ženska

bakríti   -ím nedov. , bakrèn  ( ī í )
metal.  prekrivati kovino s tanko plastjo bakra:

bakro...   ali bákro...  prvi del zloženk  ( ā )
nanašajoč se na baker:   bakrorez, bakrorezen ; bakrotisk, bakrotiskar

bakropís   -a m ( ȋ )
bakrorez :   zbirka bakropisov

bakropísec   -sca m ( ȋ )
bakrorezec

bakroréštvo   -a s ( ẹ̑ )
izdelovanje bakrorezov:

bakroréz   -a m ( ẹ̑ ẹ̄ )
um.  grafična tehnika, pri kateri graviranje v bakreno ploščo omogoča ostro črtno risbo:   uspehi bakroreza in monotipije
// odtis v tej tehniki:   razstava starih bakrorezov

bakrorézec   -zca m ( ẹ̑ )
kdor dela bakroreze:   sposoben, znamenit bakrorezec

bakrorézen   -zna -o  ( ẹ̄ ẹ̑ )
pridevnik od bakrorez:   bakrorezna grafika

bakroréznica   -e ž ( ẹ̑ )
delavnica, v kateri se delajo bakrorezi:   lepo urejena bakroreznica

bakrorís   -a m ( ȋ )
zastar. bakrorez :   Rembrandtovi bakrorisi

bakrotísk   -a m ( ȋ )
tisk.  tehnika globokega tiska z bakrene plošče ali valja:   tiskati v bakrotisku ; reprodukcije v bakrotisku

bákrotiskár   -ja m ( ā-á )
kdor se poklicno ukvarja z bakrotiskom:

bákrov   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na baker:   bakrova ruda ; bakrove spojine
♦   min.  bakrov kršec  rudnina železov in bakrov sulfid; halkopirit ; tekst.  bakrova umetna svila

bakrovína   -e ž ( í )
metal.  čista bakrena kovina:

bákšiš   -a m ( ȃ )
pog. napitnina , podkupnina :   stisniti v roko bakšiš
// v orientalskem okolju miloščina :   prosjačiti za bakšiš

bakteriálen   -lna -o prid. ( ȃ )
med.  ki ga povzročijo bakterije:   bakterialna bolezen

baktericíd   -a m ( ȋ )
med.  sredstvo za uničevanje bakterij:

baktericíden   -dna -o prid. ( ȋ )
med.  ki uničuje bakterije:   baktericidno zdravilo / baktericidno delovanje antibiotikov

baktêrija   -e ž ( é )
nav. mn., biol.  enocelični rastlinski organizem brez klorofila, ki se množi s cepitvijo:   črevesne, gnilobne bakterije ; paličasta bakterija ; bakterije mlečnega kisanja ; delovanje, gojišče bakterij

baktêrijski   -a -o prid. ( é )
nanašajoč se na bakterije:   bakterijska kultura / bakterijski strup ; bakterijska gniloba krompirja

bakteriofág   -a m ( ȃ )
biol.  virus, ki živi kot zajedavec v bakterijah:

bakteriolíza   -e ž ( ȋ )
biol.  raztapljanje bakterij s posebnimi snovmi:

bakteriológ   -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za bakteriologijo:

bakteriologíja   -e ž ( ȋ )
veda o bakterijah:   sodobna bakteriologija

bakteriolóški   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na bakteriologijo:   bakteriološki laboratorij ; poslati sluz na bakteriološko preiskavo / bakteriološka vojna

bakterióza   -e ž ( ọ̑ )
agr.  rastlinska bolezen, ki jo povzročajo bakterije:   bakterioza macesna

bákula   -e ž ( ȃ )
grad.  štukaturni opaž iz trstike ali lesenih letvic:

bakúninec   -nca m ( ȗ )
privrženec ruskega revolucionarja Bakunina:

bál 1   -a m ( ȃ )
pog.  družabna prireditev, na kateri se pleše; ples :   iti na bal ; bal na prostem
♦   tur.  kravji bal  tradicionalna prireditev v Bohinju ob prigonu živine s planin

bál 2   -a m ( ȃ )
šah.  določeni del norme za dosego kakega naslova:   s četrtim mojstrskim balom si je pridobil naslov šahovskega mojstra

bála   -e ž ( á )
1. zvito ali stisnjeno, za transport pripravljeno blago:   nakladati težke bale ; bala bombaža, platna, slame
♦   trg.  bala papirja  10.000 pol
2. nevestina oprema:   pripravljati, voziti balo ; dobiti kaj za balo / ekspr.  dojenčkova bala

baláda   -e ž ( ȃ )
lit.  lirsko-epska pesem z grozljivim, mračnim vzdušjem:   ljudska, nordijska, moderna balada
// glasb.  skladba baladnega značaja:

baládar   -ja m ( ȃ )
knjiž., zastar.  pesnik balad:

baláden   -dna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na balado:   baladna snov ; baladno pesništvo
// knjiž. grozljiv , mračen :   baladna grozotnost ; baladno razpoloženje / baladno izražanje  zgoščeno, jedrnato

baládno prisl. :
baladno mračni ton drame

baládik   -a m ( á )
knjiž.  pesnik balad:   ta pesnik je dober baladik

baládika   -e ž ( á )
lit.  baladni elementi, baladne značilnosti:   baladika Pregljevih novel / pesnik je oblikoval motive z elementarno baladiko / slovenska baladika  baladno pesništvo

baládnik   -a m ( ȃ )
knjiž.  pesnik balad:   Aškerc je naš najboljši baladnik

baládnost   -i ž ( ȃ )
knjiž.  vzdušje, kakršno je v baladi:   vojna baladnost

baladúr   -ja m ( ȗ )
nar.  nadstropni hodnik ob hiši:   Kras je imel zadosti arhitektonskih prvin s svojimi portali, kolonami in baladurji  (B. Pahor)

balalájka   -e ž ( ȃ )
v ruskem okolju  ljudsko glasbilo na tri strune:   oglasile so se balalajke ; brenkati, igrati na balalajko ; orkester balalajk

balalájkar   -ja m ( ȃ )
kdor igra na balalajko:

balánca   -e ž ( ȃ )
krmilo pri kolesu ali motornem kolesu:   obesiti aktovko na balanco ; kolo pelje za balanco

balancirati   ipd. gl. balansirati ipd.

baláns   -a m ( ȃ )
fin. ravnotežje , uravnoteženje :   doseči balans proizvodnje in potrošnje

balánsa   -e ž ( ȃ )
1. ravnotežje :   pri plesu je treba držati balanso
2. balanca :   peljati kolo za balanso

balánsen   -sna -o prid. ( ȃ )
ravnotežen , uravnotežen :   balansno krmilo

balansêr   -ja m ( ȇ )
kdor balansira:   balanser na vrvi

balansír   -ja m ( í )
strojn., nekdaj  velik vzvod za povezovanje parnega stroja s črpalko v rudniku ali s pogonskimi kolesi na ladji:

balansíranje   tudi  balancíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od balansirati:   balansiranje na kolesu

balansírati   tudi  balancírati -am nedov. ( ȋ )
1. loviti ravnotežje:   balansirati na ograji, po vrvi ; balansira z rokami ; pren.  balansirati med dvema strankama
2. preh.  držati v ravnotežju:   natakar spretno balansira krožnike / med pogovorom je lahkotno balansirala s skodelico

balansírka   -e ž ( ȋ )
drog za vzdrževanje ravnotežja; ravnotežnica :   vrvohodec z balansirko v rokah

bálar 1   -ja m ( ȃ )
kdor vozi nevestino balo:   vriskanje balarjev

balár 2   -ja m ( ȃ )
nar. zahodno  leseno plesišče na prostem, oder:   zavrtela sta se po balarju

balást   -a m ( ȃ )
1. nekoristne stvari, navlaka:   iz predalov je pospravil ves balast ; pren.  ti podatki so le nepotreben balast ; znebil se je balasta iz preteklosti ; v drami je preveč modnega balasta
2. aer., navt.  material za obtežitev ladij, zrakoplovov:

balásten   -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na balast, odvečen:   balastne biografske podrobnosti
♦   navt.  balastni tank  tank, v katerega se načrpa morska voda za obremenitev premalo obtežene ladje

baláta   -e ž ( ȃ )
kem.  kavčuku podoben strjen izcedek iz tropskih dreves:

baldahín   -a m ( ȋ )
streha iz dragocene tkanine, nebo:   cerkveni dostojanstvenik stopa pod baldahinom ; postelja, prestol z baldahinom ; pren.  nebesni baldahin ; pod baldahinom vinske trte
♦   um.  streha nad oltarji, nad kipi

baldahínski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od baldahin:   baldahinski oltar ; baldahinska postelja

báldrijan   -a m ( ȃ )
zdravilna rastlina z rožnatimi cveti, ki raste na vlažnih tleh:   korenine baldrijana
// tinktura iz te rastline:   deset kapljic baldrijana

báldrijanov   tudi  baldrijánov -a -o prid. ( ȃ; ȃ )
nanašajoč se na baldrijan:   baldrijanove korenine / baldrijanov čaj ; baldrijanove kapljice

bàle   medm. ( ȁ )
nar. dolenjsko pridi , pojdi :   bale noter!

balerína   -e ž ( ȋ )
baletna plesalka, baletka:   vitka balerina ; stopa kot kakšna balerina

balerínka   -e ž ( ȋ )  nav. mn.
ženski čevelj, podoben baletnim copatom:   letos so modne balerinke, od zelo ženstvenih in elegantnih do športnih ; obuti balerinke

balét   -a m ( ẹ̑ )
1. umetniški ples:   plesati balet / klasični balet
// gledališko plesno delo:   balet Vrag na vasi
2. baletna skupina, plesalci:   danes gostuje Turški državni balet ; operni balet

baléten   -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na balet:   opera z baletnimi vložki / nastopil je baletni ansambel ; baletna plesalka ; baletna skupina / baletni čeveljčki ; hodi v baletno šolo
♦   kor.  baletni mojster  strokovni vodja baletne skupine

baletéza   -e ž ( ẹ̑ )
zastar. baletka

balétka   -e ž ( ẹ̑ )
1. baletna plesalka:   operna baletka ; stoji na prstih kakor baletka
2. nav. mn., pog.  baletni čeveljčki:   obuti baletke

balétnik   -a m ( ẹ̑ )
baletni plesalec:   izvrsten baletnik / zvečer bodo nastopili ruski baletniki  člani baletne skupine

bàli   -te medm. ( ȁ )
nar. dolenjsko pridi , pojdi :   bali noter! bali domov!

balíla   -e ž ( ȋ )
v fašistični Italiji  organizacija za otroke od osmega do štirinajstega leta:

balín   -a m ( ȋ )
najmanjša krogla pri balinanju:   zadeti balin
●   ostrigli so ga na balin  do golega
// zastar. balinanje

balínanje   -a s ( ȋ )
(športna) igra, pri kateri se mečejo krogle k balinu:   krogle za balinanje ; prvak v balinanju

balínar   -ja m ( ȋ )
1. kdor balina:   ljubiteljski balinar
// igralec pri balinanju:   balinarji so se zbrali okoli balinca
2. športnik, ki se ukvarja z balinanjem:   nastop slovenskih balinarjev na evropskem prvenstvu

balínarka   -e ž ( ȋ )
1. ženska, ki balina:   balinarke so se merile v igrah trojk
2. športnica, ki se ukvarja z balinanjem:   evropsko prvenstvo za balinarke

balínarski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na balinarje ali balinanje:   balinarsko prvenstvo / balinarski klub
♦   šport.  balinarska steza  prostor za balinanje, posut z drobnim peskom, dolg 27,50 m, širok 5 m

balínati   -am nedov. ( ȋ )
igrati (športno) igro, pri kateri se mečejo krogle k balinu:   fantje so balinali pred gostilno

balíncanje   -a s ( ȋ )
nar. balinanje :   prostor za balincanje

balíncar   -ja m ( ȋ )
nar. balinar :   slovel je kot spreten balincar

balíncati   -am nedov. ( ȋ )
nar. balinati :   celo popoldne je balincal

balínček   -čka m ( ȋ )
manjšalnica od balin(ec):   vreči, zakotaliti balinček

balínec   -nca m ( ȋ )
najmanjša krogla pri balinanju; balin :   približati balincu
●   bil je ostrižen na balinec  do golega

baliníšče   -a s ( í )
igrišče za balinanje:   vrgel je balinček na sredo balinišča

balíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od balirati:   baliranje sena ; cene baliranja

balírati   -am nedov. ( ȋ )
zvijati, stiskati in pripravljati za shranjevanje, transport:   s traktorjem se je peljal balirat seno na travnik ; balirati odpadke

balíran  -a -o:
skladiščenje baliranih odpadkov ; balirano seno

balírka   -e ž ( í )
stroj za baliranje:   balirka za okrogle bale ; balirka za seno je primerna tudi za manjše kmetije

balírnica   -e ž ( ȋ )
obrat za stiskanje v bale:   zgradili so novo balirnico ; balirnica in stiskalnica odpadkov

balíst   -a m ( ȋ )
strokovnjak za balistiko:   pričevanje balista o poti krogle skozi telo ; forenziki, biologi in balisti / sodni izvedenec balist

balísta   -e ž ( ȋ )
v starem in srednjem veku  navadno velikemu samostrelu podobna vojaška priprava za metanje izstrelkov, zlasti velikih puščic, kopij:   napenjati, pomikati balisto ; baliste in katapulti / maketa baliste

balístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na gibanje izstrelkov v zraku:   balistična krivulja / balistični izstrelek ; balistična raketa

balístik   -a m ( í )
strokovnjak za balistiko:   balistik ni mogel z gotovostjo potrditi, iz katerega orožja so bili izstreljeni tulci ; poročilo balistika ; topniški častnik in balistik / sodni izvedenec balistik

balístika   -e ž ( í )
veda o gibanju izstrelkov v zraku:   ukvarjati se z balistiko / raketna balistika

balíšče   -a s ( í )
zastar.  nevestina oprema; bala :   nevesta je imela lepo bališče

balíž   tudi  balíš -a m ( í )
nar.  nevestina oprema; bala :   baliž vozijo

balížar   -ja m ( ȋ )
nekdaj  voz, na katerem se vozi bala:

balkánec   -nca m ( ȃ )  ekspr.
kdor ne upošteva pravil obnašanja, zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov:   kaj ste pa pričakovali od tega balkanca?

balkanijáda   tudi  balkaniáda -e ž ( ȃ )
šport.  balkanske igre:   zmagovalec na balkanijadi

balkanístika   -e ž ( í )
veda o jezikih in kulturi balkanskih narodov:

balkanizácija   -e ž ( á )
nav. slabš.  prehajanje v neurejene razmere, zlasti politične, kot so (bile) značilne za Balkan:   nevarnost balkanizacije Evrope, Slovenije ; proces balkanizacije ; krivci za balkanizacijo / poskusi balkanizacije

balkanízem   -zma m ( ī )
balkanska značilnost, navadno jezikovna:

balkanizírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
nav. slabš.  uvajati balkanske razmere:   balkanizirati deželo ; Evropa se balkanizira

balkanológ   -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za jezike in kulturo balkanskih narodov:

balkanologíja   -e ž ( ȋ )
veda o jezikih in kulturi balkanskih narodov:   strokovnjak za balkanologijo

balkánski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Balkan:   balkanska država / Balkanski polotok / slabš.  balkanske razmere  neurejene
♦   šport.  balkanske igre  športne prireditve balkanskih držav ; zgod.  balkanske vojne  vojna med balkanskimi državami in Turčijo ter med Bolgarijo in drugimi balkanskimi državami v letih 1912–1913; vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije v letih 1991–1995

balkánstvo   -a s ( ȃ )
nav. slabš.  lastnosti, značilnosti Balkancev:   očitali so jim balkanstvo

bálkanžúr   -a m ( ȃ-ȗ )  pog.
zabava, na kateri se predvaja balkanska glasba:   imeli so pravi balkanžur

balkón   -a m ( ọ̑ )
ograjena ploščad, ki moli iz zidu stavbe, navadno stanovanjske, in je z vrati povezana z notranjimi prostori:   sončiti se na balkonu ; soba z balkonom
// prostor s stopničasto razporejenimi sedeži nad parterjem v dvorani:   stranski balkon ; sedel je v prvi vrsti balkona / pog.  dobil je balkon  balkonski sedež

balkónček   -čka m ( ọ̑ )
manjšalnica od balkon:   podstrešni balkonček

balkónski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na balkon:   balkonska ograja / balkonska soba  soba z balkonom / balkonski sedeži

balneológ   -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za balneologijo:   zdravnik balneolog ; kongres balneologov

balneologíja   -e ž ( ȋ )
veda o zdravilnih vodah ali zdravilnem blatu:

balneolóški   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na balneologe ali balneologijo:   balneološki inštitut ; balneološki kongres

bálneoterapíja   -e ž ( ȃ-ȋ )  med.
zdravljenje z zdravilnimi vodami ali zdravilnim blatom:   balneoterapija želodčnega čira

balón   -a m ( ọ̑ )
1. s plinom napolnjena okrogla naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo:   meteorološki, opazovalni, stratosferski, vodljivi balon ; polet z balonom / toplozračni balon  balon iz lahkih materialov, ki se dvigne in leti zaradi toplega zraka, ujetega v ovojnico, in se navadno uporablja v športne, turistične namene
// otroška igrača take oblike:   napihniti balon
2. velika trebušasta steklenica:   opleteni baloni slivovke
♦  elektr.  balon  steklena bučka žarnice ; med.  gumijast balon  balonasta priprava za vbrizgavanje ali pihanje ; voj.  zaporni baloni  za oviro nizko napadajočim letalom

balónar   -ja m ( ọ̑ )
športnik, ki leta z balonom:   balonarja sta se dvignila tisoč metrov / društvo balonarjev

balónarski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na balonarje ali balonarstvo:   mednarodni balonarski festival ; biti član balonarskega kluba ; balonarska oprema ; balonarsko tekmovanje

balónarstvo   -a s ( ọ̑ )
dejavnost, ki se ukvarja z letenjem z baloni:   ukvarjati se z balonarstvom ; pionirji slovenskega balonarstva

balónast   -a -o prid. ( ọ̑ )
podoben balonu:   balonasti rokavi

balónček   -čka m ( ọ̑ )
manjšalnica od balon:   spustiti meteorološki balonček / cel grozd pisanih balončkov ; pren.  ta izjava je bila poskusni balonček francoske diplomacije

balonét   -a m ( ẹ̑ )
aer.  z lahkim plinom napolnjen manjši balon v notranjosti večjega:

balónski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na balon:   balonski polet / balonska svila  gosta, impregnirana tkanina / balonski plašč  plašč iz balonske svile
♦  avt.  balonska pnevmatika  pnevmatika z nizkim notranjim tlakom

balót   -a m ( ọ̑ )
agr.  za transport pripravljena vreča, navadno s hmeljem:   nalagati bale in balote ; balot hmelja

balotáža   -e ž ( ȃ )
glasovanje s kroglicami, zlasti kadar noben od kandidatov ni dobil zadostne večine:

balovína   in  bálovina -e ž ( í; á )
bot.  trava kraških pašnikov z dolgimi resami v cvetih; bodalica

balta   gl. bavta

baltíd   -a m ( ȋ )
antr.  pripadnik baltske rase:

baltístika   -e ž ( í )
veda o baltskih jezikih in književnostih:   naloge baltistike

báltiški   -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na Baltik:   baltiške države ; Baltiško morje / baltiški narodi  baltski

báltoslovánski   -a -o prid. ( ȃ-ȃ )
nanašajoč se na Balte in Slovane:   baltoslovanska mitologija
♦   jezikosl.  baltoslovanske leksične paralele

báltski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Balte:   baltski jeziki ; baltska plemena / baltske države  baltiške

balúster   -tra m ( ú )
arhit.  modeliran stebriček v ograji:   kamnit baluster

balustráda   -e ž ( ȃ )
arhit.  ograja iz modeliranih stebričkov:   terasa je ograjena z balustrado iz rezanega kamna ; baročna balustrada ; stopnišča z balustradami

balustráden   -dna -o  ( ȃ )
pridevnik od balustrada:   balustradna strešica

balván   -a m ( ȃ )
knjiž.  velika, navadno osamljena skala:   plezati čez balvane ; z mahom obrasel balvan
♦   geogr.  večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod, samovnjak
// velik kos kamnitega materiala:   balvan marmorja

bálza   -e ž ( ȃ )
južnoameriško drevo ali zelo lahki les tega drevesa:   splav iz balze

bálzam   -a m ( ȃ )
1. smola balzamovcev:   iz dreves se cedi balzam ; peruanski balzam
♦   kem.  izcedek iz iglavcev
// zdravilo iz te smole:   zdraviti z balzamom ; balzam za rane
// gelu podobno sredstvo z dišečim izvlečkom iz te smole ali iz drugih (podobnih) rastlin:   nanesti, uporabiti balzam ; balzam za kožo, ustnice ; balzam za noge, roke, telo ; šampon in balzam / negovalni, vlažilni balzam ; balzam za nego las
2. knjiž. tolažba , uteha :   njene besede so bile zanj pravi balzam / balzam za dušo / balzam za oči, ušesa  kar je prijetno, sproščujoče gledati, poslušati

balzamárij   -a m ( á )
arheol.  posodica za shranjevanje dišav:

balzámičen   -čna -o prid. ( á )
ki prijetno, blago diši:   balzamična sapica / balzamičen vonj gozda

balzamína   -e ž ( ȋ )
vrtn. balzaminka

balzamínka   -e ž ( ȋ )
vrtn.  vrtna rastlina z rdečkastimi cveti, Impatiens balsamina:

balzamíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od balzamirati:   balzamiranje trupla ; dišave za balzamiranje

balzamírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
prepajati z balzamom ali podobnimi snovmi:   balzamirati mrliča

balzamíran  -a -o:
balzamirano truplo

bálzamov   -a -o  ( ȃ )
pridevnik od balzam:   balzamov vonj

bálzamovec   -vca m ( ȃ )
srednjeameriško drevo, ki daje balzam:

bálzamski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na balzam:   balzamske dišave / balzamski duh smrek

bálzov   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na balzo:   balzova letvica / balzov furnir

balzovína   -e ž ( í )
zelo lahki les južnoameriškega drevesa; balza :   splav iz balzovine

bám   in  bàm medm. ( ȃ; ȁ )
posnema nizki glas zvona:   bam, bam, bam, bije plat zvona

bàmbrbàm   medm. ( ȁ-ȁ )
posnema glas bobna:   boben udarja: bambrbam

bámbus   -a m ( ȃ )
tropska ali subtropska rastlina z zelo visokim kolenčastim steblom:   bambus za palice ; koča iz bambusa

bámbusov   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na bambus:   bambusova trstika / bambusova palica

bambusovína   -e ž ( í )
bambusov les:   mizica iz bambusovine

bámbusovje   -a s ( ȃ )
bambusov gozd:   utirati si pot skozi bambusovje

bámbusovka   -e ž ( ȃ )
pog.  bambusova palica:   prodam ribiške palice bambusovke

bán   -a m ( ȃ )
v stari Jugoslaviji  predstojnik banovine:   ban Dravske banovine
♦   zgod.  vladar srednjeveške Bosne; od vladarja imenovani šef avtonomne vlade Hrvaške in Slavonije v okviru Avstro-Ogrske

banáčanka   -e ž ( ȃ )
moka iz Banata:

banálen   -lna -o prid. , banálnejši  ( ȃ )
pusto vsakdanji, obrabljen, plehek:   to ni le banalen poklon, resnico govorim ; banalne fraze, zgodbe / banalen dovtip  neokusen, priskuten ; banalno, obsceno in vulgarno govorjenje / banalni primeri ; banalne situacije ; banalna dejstva
// nepomemben :   banalni problemi ; vlogo lahko zavrnejo že zaradi povsem banalne napake ; banalne stvari, zadeve ; banalna vprašanja
// predvidljiv :   tako banalne napake si ne bi smel privoščiti
♦   med.  banalen prehlad  navaden prehlad

banálno prisl. :
rekel je nekaj banalno sočutnih besed

banalizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
narediti kaj pusto vsakdanje, plehko, nepomembno:   v drami je zgodovinske dogodke banaliziral

banalizíran  -a -o:
beg iz banaliziranega življenja v namišljeni svet

banálnost   -i ž ( ȃ )
pusta vsakdanjost, obrabljenost, plehkost:   kritik očita pesniku banalnost in trivialnost ; dolgočasna banalnost pogovora ; do banalnosti vsakdanja zgodba ; vzvišen nad banalnostjo življenja / prevajalec je zabrisal marsikatero banalnost izvirnika

banána   -e ž ( ȃ )
1. podolgovat, rumen tropski sadež:   jesti banane ; veliki šopi dišečih, zrelih banan / narezane, olupljene, pretlačene banane ; ocvrte, pečene banane ; palačinke z bananami / nasad banan  bananovcev ; plantaža banan
2. kar je podobno banani:   jesti banano iz sladkorja / vožnja z (napihljivo) banano  z napihljivo blazino v obliki banane za vožnjo po vodi / na izbiro je več vrst banan in drugih torbic  torbic za dokumente, denar, ki se nosijo okrog pasu
3. priprava, ki se vtakne v vtičnico za povezavo porabnika z električnim omrežjem,  elektr. enopolni vtič :   vtakniti banano v radijski sprejemnik
4. šport. žarg.  blokada žoge pri metu na koš:   že v prvi akciji je dal, dobil banano

banánin   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na banano:   bananin olupek / bananino mleko  mleko z dodatkom banan

banánov   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na banano ali bananovec:   bananov list

banánovec   -vca m ( ȃ )
tropska rastlina z velikimi listi in užitnimi sadovi:   gozd bananovcev in palm

banánski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na banano:   bananska hrana / slabš.  bananske državice  državice v Latinski Ameriki

banáški   -a -o  ( ȃ )
pridevnik od Banat:   banaška pšenica

banávz   -a m ( ȃ )
slabš. neotesanec , omejenec :   imeli so ga za starokopitneža, banavza in filistra

banávzarski   -a -o prid. ( ȃ )
slabš. neotesan , omejen :   ta oseba v komediji je banavzarska / banavzarski smeh

banávzarstvo   -a s ( ȃ )
slabš. neotesanost , omejenost :   smešil je zaostalost in banavzarstvo

bánčen   -čna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na banko:   bančni nameščenec / bančni kredit za gradnjo stanovanj ; bančni posli
♦   fin.  bančni kapital  denar, vložen v bančne posle, ali sredstva, ki so last banke ; bančni račun  v bančnih knjigah vpisana evidenca imetja in plačilnega prometa posamezne stranke

bánčnica   -e ž ( ȃ )
(vodilna) bančna uslužbenka:   finančne posle v upravi je prevzela izkušena bančnica / goljufivo bančnico so razkrinkali z notranjim sistemom revizije

bánčnik   -a m ( ȃ )
1. (vodilni) bančni uslužbenec:   konferenca direktorjev in bančnikov / priznan bančnik  strokovnjak za bančništvo
2. bankir :   pri volitvah si je zagotovil podporo bančnikov in industrijcev

bánčniški   -a -o  ( ȃ )
pridevnik od bančnik:   v njem je dosti bančniškega duha

bánčništvo   -a s ( ȃ )
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z bančnimi posli:   nacionalizacija industrije in bančništva ; razvoj bančništva / izuriti se v bančništvu  bančniškem poklicu

bánda   -e ž ( ȃ )
1. slabš.  skupina razbojnikov, tolpa:   roparska banda / fašistične bande
// pog. druščina , družba :   popiva s svojo bando
2. ed., pog., ekspr.  ničvredni ljudje, sodrga:   naši sosedje so sama banda
3. star. godba :   banda je zaigrala

bándati   -am nedov. ( ȃ )
pog., slabš. veseljačiti , popivati :   celo noč je bandal po mestu / kod si spet bandal?

bandáža   -e ž ( ȃ )
1. med., šport.  tesna poveza, zlasti za zavarovanje in utrditev sklepov:   ortopedska bandaža
2. žel.  zamenljiv obroč na platišču železniškega kolesa: