b
--
in
-ja
[
bə̀ bə̀ja
in
bé bêja
]
m
(
ə̏; ẹ̄ ē
)
druga črka slovenske abecede:
napiši b
;
mali b
;
od b do d
;
nerazločni b-ji
/
kot nadomestilo za ime osebe
A je dal B polovico zneska
//
soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:
zveneči b
●
če si rekel a, reci tudi b
nadaljuj; povej vse
♦
lit.
rima aabb
zaporedna rima
;
mat.
2a + 3b
b
--
kot imenovalni prilastek
drugi po vrsti:
točka b potrebuje razlage
/
učenci 1. b
♦
glasb.
ton b
za polton znižani ton h
;
gled.
abonma reda B
;
med.
vitamin B
b-
prvi del zloženk
nanašajoč se na b:
hotel B-kategorije
♦
glasb.
B-dur
durov tonovski način z dvema nižajema
;
b-mol
molov tonovski način s petimi nižaji
;
med.
B-vitamin
;
šah.
kmet na b-liniji
v drugi navpični vrsti z leve strani
bà
medm.
(
ȁ
)
izraža malomarno zavrnitev:
ba, kaj mi morejo! ba, to so čenče!
bába
-e
ž
(
á
)
1.
slabš.
ženska, navadno starejša:
grda, stara baba
;
ekspr.
prekleta baba nora
●
šalj.
babe se zbirajo, dež bo
;
preg.
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo
ženski se posreči izpeljati tudi na videz nerešljivo zadevo
//
nizko
(zakonska) žena:
nikamor ne gre brez svoje babe
2.
ekspr.
lepa, postavna ali sposobna ženska:
baba pa je, baba
3.
ekspr.
strahopeten ali klepetav moški:
kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba
4.
kar se rabi kot podstava, opora, podlaga:
steber kozolca so postavili na betonsko babo
;
baba (pri klepalniku)
babica
♦
etn.
baba
zadnje snopje pri metju ali mlačvi
;
babo žagati
šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj
;
pehtra baba
po ljudskem verovanju
bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke
babaríja
-e
ž
(
ȋ
)
nav. mn.,
zastar.
neumno, prazno govorjenje:
ne brigajo me vaše babarije
babéla
-e
ž
(
ẹ̑
)
slabš.
ženska
:
zijalasta babela
;
molči, babela!
babétina
-e
ž
(
ẹ̑
)
slabš.
ženska
:
prekleta babetina!
bábež
-a
m
(
ȃ
)
zastar.
babjak
:
ta možak je velik babež
bábi
--
ž
(
ȃ
)
pog.
babica, stara mama:
njegova babi je včeraj praznovala osemdeseti rojstni dan
;
babi in dedi
bábica
-e
ž
(
á
)
1.
stara mati:
dedek in babica
//
zastar.
stara ženska:
Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti
(J. Jurčič)
2.
pomočnica pri porodih:
diplomirana, izprašana, občinska babica
;
pren.,
šalj.
bil je za babico pri ustanovitvi društva
●
veliko babic – kilav otrok
kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha
3.
zastar.
(živalska) samica, navadno ptica:
babica leže jajčka
4.
zgornji del klepalnika:
položil je srp na babico
5.
del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje:
kaveljček in babica
pri zaponki, zapencu
;
dedec in babica
pri tečaju
♦
zool.
majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius
babičevánje
-a
s
(
ȃ
)
zastar.
opravljanje babiškega poklica;
babištvo
:
ukvarjala se je z babičevanjem
bábičin
-a -o
(
ā
)
svojilni pridevnik od babica:
babičin vrt
;
babičina vzgoja
bábička
-e
ž
(
á
)
ljubk.
stara mati, babica:
otroci, babička gre
bábilon
-a
m
(
ȃ
)
ekspr.
velik nered, zmešnjava:
pri njih je pravi babilon
;
kakšen babilon pa imate
/
na ladji je bil cel babilon jezikov
govorilo se je dosti različnih jezikov
babilónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
1.
nanašajoč se na Babilonce ali Babilon:
babilonska kultura
;
babilonska klinopisna pisava
●
babilonski stolp
po bibliji
stolp, ki naj bi segal do neba
;
babilonska sužnost
sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu
//
star.,
kot luteranska psovka za katoličane
nesramen
,
razuzdan
:
vlačuga babilonska
;
prase babilonsko
2.
ekspr.,
v zvezi z
zmešnjava, zmeda
zelo velik:
vladala je prava babilonska zmešnjava
babilónščina
-e
ž
(
ọ̑
)
1.
babilonski jezik:
asirščina in babilonščina
2.
ekspr.
nekaj nerazumljivega:
njegovo govorjenje je bilo zame prava babilonščina
bábin
-a -o
(
ȃ
)
svojilni pridevnik od baba:
bábina
-e
ž
(
á
)
star.
ženska, navadno starejša:
sitna babina
bábine
-bin
ž
mn.
(
ȃ
)
star.
(po)porodna doba:
ženska je v babinah
bábišče
-a
s
(
á
)
babše
:
Dacarka je suho, jezikavo babišče
(I. Cankar)
bábiški
-a -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na babica 2:
babiška šola
bábištvo
-a
s
(
ā
)
nauk o pomoči pri porodu:
napredek na področju babištva
//
opravljanje babiškega poklica:
preživljala se je z babištvom
/
izučila se je babištva
bábiti se
-im se
nedov.
(
á ȃ
)
slabš.,
zastar.
družiti se z ženskami:
bábjak
stil.
bábjek -a
m
(
ȃ
)
slabš.
ženskar
:
to ti je velik babjak
/
ekspr.
ti babjak, slepar
//
ekspr.
bojazljiv človek:
pustili so puške in zbežali, babjaki!
babjevérec
-rca
m
(
ẹ̑
)
ekspr.
praznoverec
,
vraževerec
:
imeli so ga za babjeverca
;
ne bodi tak babjeverec
babjevéren
-rna -o
prid.
(
ẹ́ ẹ̄
)
ekspr.
praznoveren
,
vraževeren
:
nisem babjeveren, pa se vendar bojim
/
polotil se ga je babjeveren strah
neutemeljen
babjevérnež
-a
m
(
ẹ̑
)
ekspr.
praznovernež
,
vraževernež
:
ciganka prerokuje babjevernežem
babjevérnost
-i
ž
(
ẹ́
)
ekspr.
praznovernost
,
vraževernost
:
znan je po svoji babjevernosti
babjevérski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
ekspr.
praznoveren
,
vraževeren
:
babjeverske misli
babjevérstvo
-a
s
(
ẹ̑
)
ekspr.
praznoverstvo
,
vraževerstvo
:
preganjati babjeverstvo
bábji
-a -e
prid.
(
ȃ
)
slabš.
1.
ženski
:
babja radovednost
;
babje opravljanje
/
prepira so krivi babji jeziki
;
ekspr.
to so babje čenče
/
ekspr.
hudič babji
●
slabš.
babji gregor
ženskar, babjak
;
ekspr.
babji semenj
hrupen ženski klepet
;
ekspr.
babja vera
praznoverje
2.
nemožat
,
strahopeten
:
babje vedenje
;
ta človek je babjega srca
♦
meteor.
babje poletje
obdobje suhega, čez dan sončnega in toplega vremena, ki jeseni, zlasti v oktobru, sledi obdobju hladnega vremena
;
babje pšeno
zrnate snežne padavine
;
prisl.:
čisto po babje je javkal
bábka
-e
ž
(
ā
)
zastar.
zgornji del klepalnika;
babica
babkovína
in
bábkovina -e
ž
(
í; á
)
nar.
češmin
bablè
-éta
s
(
ȅ ẹ́
)
slabš.
ženska, navadno starejša:
bable je bilo čisto iz sebe
babljáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
zastar.
bebljati
:
otrok bablja
bábnica
-e
ž
(
ȃ
)
1.
slabš.
ženska
:
narobe bo, ker so babnice vmes
//
(zakonska) žena:
najraje tiči doma pri svoji babnici
2.
ekspr.
lepa, postavna ali sposobna ženska:
to ti je babnica in pol
;
znajde pa se, babnica
babôvje
-a
s
(
ȏ
)
slabš.
ženske
,
ženstvo
1
:
polno babovja in otročadi se je nateplo tja
babšè
tudi
babščè -éta
s
(
ȅ ẹ́
)
slabš.
drobna ženska, navadno starejša:
grdo, klepetavo, suho babše
//
iron.
ženska sploh:
vsako babše ga zmeša
babúra
-e
ž
(
ȗ
)
slabš.
grda, zoprna starejša ženska:
krmežljava, skopa babura
//
ženska sploh:
še zmeraj lazi za tisto baburo
bábuška
-e
ž
(
ȃ
)
1.
set razstavljivih poslikanih lesenih figuric v obliki ženske, ki jih je mogoče zložiti eno v drugo:
ruske babuške
2.
ljubk.,
zlasti v ruskem okolju
stara mati:
vzgojila me je babuška
babuvízem
-zma
m
(
ī
)
filoz.
nauk francoskega utopističnega komunista Babeufa:
babúza
-e
ž
(
ū
)
zastar.
babura
:
Še ne zmeni se babuza, ko pred njo obstojim in jo začnem z očmi meriti
(S. Jenko)
baby
--
[
bêjbi
tudi
bébi
]
v prid. rabi
(
ȇ; ẹ̑
)
pog.
nanašajoč se na otroke, otroški:
baby čevlji
/
baby hojca
;
prisl.:
baby modra barva
svetlo modra
baby beef
baby beefa
[
bêjbi bíf
tudi
bébi bíf
]
m
(
ȇ, ȋ; ẹ̑, ȋ
)
agr.
meso mlade, na hitro spitane govedi:
kilogram baby beefa
/
teleta baby beef
;
v prid. rabi:
baby beef zrezek
babyboom
-a
[
bêjbibúm
tudi
bébibúm
]
m
(
ȇ-ȗ; ẹ̑-ȗ
)
hiter dvig števila rojstev:
povojni babyboom je omogočil obdobje gospodarske rasti
;
v prid. rabi:
babyboom generacija
ljudje, rojeni v času hitrega dviga števila rojstev, zlasti v prvih letih po drugi svetovni vojni
bác
-a
m
(
ȃ
)
navadno pri klicanju
ovca
,
bacek
:
na, bac, na!
bacáč
-a
m
(
á
)
voj. žarg.
minomet
:
Pred hišo so postavili težki bacač
(V. Ocvirk)
bácek
-cka
m
(
ȃ
)
1.
ljubk.
mlad ovčji samec, jagnje:
bacek meketa pred ograjo
2.
ekspr.
pohleven, ubogljiv človek:
zakaj pa ste taki backi?
bachovski
-a -o
[
báhou̯ski
]
prid.
(
ȃ
)
tak kot pri Bachu:
bachovska zvočnost skladbe
♦
glasb.
bachovska trobenta
manjša trobenta z visoko ležečim tonskim obsegom za izvajanje zlasti baročnih skladb
bacíl
-a
m
(
ȋ
)
biol.
paličasta bakterija:
bacili napadajo organizem
;
odkriti nov bacil
;
tifusni bacil
;
bacil jetike
/
zrak je poln bacilov
mikrobov sploh
;
pren.
bacili vojne
baciláren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
med.
ki ga povzročijo bacili:
bacilarna bolezen
bacílen
-lna -o
(
ȋ
)
pridevnik od bacil:
bacilna kultura
bacilonósec
-sca
m
(
ọ̑
)
med.
kdor ima bacile in jih prenaša na druge:
odkriti bacilonosca
bacilonóska
-e
ž
(
ọ̑
)
med.
ženska, ki ima bacile in jih prenaša na druge:
bácka
-e
ž
(
ȃ
)
1.
ljubk.
mlada ovčja samica, jagnje:
najrajši je imel najmlajšo backo
2.
nar.
ovca sploh:
čreda back
backovína
-e
ž
(
í
)
zastar.
jagnjetina
:
pečena backovina
backprojekcija
-e
[
bêkprojékcija
]
ž
(
ȇ-ẹ́
)
film.
projekcija filma na zadnjo, hrbtno stran platna, hrbtna projekcija:
bacníti
in
bácniti -em
dov.
(
ī á ā
)
zastar.
brcniti
:
bacniti psa
/
bacniti kamen s poti
/
bacnili so ga iz šole
báči
-ja
m
(
ȃ
)
nar.,
zapostavljeni pristavek k moškemu imenu
stric
,
striček
:
Postal je pri meni .. pokazal na gozd in rekel: Lacko bači, tu v tem gozdu leži milijon
(M. Kranjec)
báčva
-e
ž
(
ȃ
)
star.
sod
1
:
bačva piva
báčvast
-a -o
prid.
(
ȃ
)
star.
podoben bačvi:
posoda bačvaste oblike
bádavec
-vca
m
(
ā
)
bot.
rastlina z drobnimi cveti v socvetjih in s kaveljčastimi plodovi, Xanthium:
bádelj
-dlja
m
(
á
)
bot.
visoka trnata primorska rastlina, Silybum marianum:
bádminton
-a
m
(
ȃ
)
športna igra z loparji in kroglico s perjem, perjanica:
igrati badminton
badmintoníst
-a
m
(
ȋ
)
športnik, ki se ukvarja z badmintonom:
na turnirju nastopa sto trideset badmintonistov iz petindvajsetih držav
;
zmaga badmintonistov
bádmintonski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na badminton:
badmintonski turnir
;
slovenska badmintonska reprezentanca
;
badmintonska zveza
bádnik
-a
m
(
ȃ
)
nar. belokranjsko
badnjak
bádnjak
-a
m
(
ȃ
)
nar. belokranjsko
dan pred božičem:
na badnjak je bilo
♦
etn.
panj, debelo poleno, ki na božični večer gori v peči
bádnji
-a -e
prid.
(
ȃ
)
nar. belokranjsko
nanašajoč se na dan pred božičem:
badnji večer
bága
-e
ž
(
á
)
nar. severovzhodno
gošča, ostanki v pipi:
drži se ga vonj po stari bagi
/
žvečiti bago
bagatéla
-e
ž
(
ẹ̑
)
ekspr.
kar je malo vredno, malenkost:
za tako bagatelo se ni vredno prepirati
;
eh, bagatela!
♦
glasb.
krajša, manj zahtevna skladba, navadno za klavir
//
zelo nizka cena:
dobiti, kupiti, prodati za bagatelo
bagatélen
-lna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na bagatelo:
to so bagatelne zadeve
/
prodati za bagatelno ceno
bagatelizírati
-am
nedov.
(
ȋ
)
omalovaževati
,
podcenjevati
:
igralec je vlogo bagateliziral
;
njegov predlog so bagatelizirali
bagáža
-e
ž
(
ȃ
)
1.
zastar.
prtljaga
,
oprema
:
naložiti bagažo na voz
2.
svojat
,
drhal
:
bagaža ste, vsi skupaj!
bágdad
-a
m
(
ȃ
)
tekst.
redko tkana, vzorčasta tkanina za zavese:
báger
1
-gra
m
(
á
)
star.
dragocena temno rdeča svilena tkanina;
škrlat
:
ogrinjalo iz bagra
/
obleči se v bager
báger
2
-gra
tudi
-ja
m
(
á
)
stroj za izkopavanje in nakladanje zemeljskega materiala:
delati z bagrom
;
grabežni, parni, žlični bager
;
voznik bagra
/
plastični bager
igrača v obliki bagra
//
navt.
naprava za čiščenje in poglabljanje plovnih poti:
sesalni bager
/
plovni bager
bagerist
ipd.
gl.
bagrist
ipd.
bagéta
-e
ž
(
ẹ̑
)
dolga ozka štruca (kruha);
francoska štruca
:
hrustljava bageta s česnom
;
popečene rezine bagete
/
polnozrnata bageta
bágranje
-a
s
(
ā
)
glagolnik od bagrati:
bagranje prekopa
bágrati
-am
nedov.
(
ā
)
teh.
izkopavati in nakladati zemeljski material z bagrom:
bagrén
-a -o
prid.
(
ẹ̄
)
star.
škrlaten
:
bagreno pregrinjalo
/
bagrena zarja
bagríst
in
bageríst -a
m
(
ȋ
)
kdor dela z bagrom:
tečaj za bagriste
bágrski
tudi
bágerski -a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na stroj bager:
bagrska čeljust
/
bagrske storitve
bàh
medm.
(
ȁ
)
izraža malomarno zavrnitev:
bah, kar naj ga ima
baháč
-a
m
(
á
)
kdor se (rad) baha:
kadar je pijan, je velik bahač
;
imajo ga za lažnivca in bahača
baháčast
-a -o
prid.
(
á
)
ekspr.
ki se (rad) baha:
bahačast gospodar
baháčka
-e
ž
(
ȃ
)
ženska, ki se (rada) baha:
znana bahačka
bahaízem
-zma
m
(
ī
)
vera, ki jo je osnoval Baha Ulah:
širiti bahaizem
;
upravno središče bahaizma
bahájec
-jca
m
(
ȃ
)
pripadnik bahaizma:
bahajci v človeku vidijo dobro
;
tempelj bahajcev
;
budisti in bahajci
bahájski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bahajce ali bahaizem:
bahajska skupnost
;
bahajska cerkev, vera
;
bahajsko svetišče
báhanje
in
bahánje -a
s
(
á; ȃ
)
glagolnik od bahati se:
to je le prazno bahanje
●
preg.
velik v bahanju, majhen v dejanju
baharíja
-e
ž
(
ȋ
)
ekspr.
bahavo vedenje ali govorjenje:
njihova baharija mu ni všeč
;
sama baharija ga je
;
pri sosedu ni drugega ko baharija
/
zapravlja iz same baharije
baháriti
-im
in
baháriti se -im se
nedov.
(
á ȃ
)
ekspr.
bahati se:
fant je baharil, kako je močen
/
pav se bahari po dvorišču
baharítnež
-a
m
(
ȋ
)
ekspr.,
zastar.
bahač
:
težko prenašam tega baharitneža
baháški
-a -o
prid.
(
á
)
ki se zelo baha:
to so bahaški ljudje
;
iz bahaške družine je
/
bahaške besede
baháško
prisl.
:
bahaško se vesti
baháštvo
-a
s
(
ȃ
)
bahavost
,
bahanje
:
iz samega bahaštva si je kupil avto
;
njegove besede so bile prazno bahaštvo
bahàt
-áta -o
prid.
(
ȁ ā
)
ki se (rad) baha:
bahat in oblasten gospodar
//
mogočen
,
imeniten
:
ob cesti stoji bahata hiša
/
bahata rast trave
bujna
baháto
prisl.
:
bahato govoriti
báhati se
-am se
in
baháti se -ám se
nedov.
(
á; á ȃ
)
čez mero se hvaliti:
ta človek se rad baha
;
baha se, da ima vsega dovolj
;
bahati se z zmagami
/
baha se s svojimi predniki
//
postavljati se, ponašati se:
kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi
;
zastar.
na gostiji so bahali z vinom
●
bahati se s tujim
ali
pavjim perjem
lastiti si tuje zasluge, dosežke
bahátiti se
-im se
tudi
bahátiti -im
nedov.
(
á ȃ
)
ekspr.
bahati se:
rad se bahati
/
v bregu se bahatijo smreke
bahátost
-i
ž
(
á
)
lastnost bahatega človeka:
njegova bahatost me jezi
/
soba je opremljena s staromodno bahatostjo
bahàv
-áva -o
prid.
(
ȁ á
)
ki se (rad) baha:
bahav človek
/
bahavo govorjenje, vedenje
/
bahavi reklamni napisi
bahávo
prisl.
:
bahavo napovedovati velike uspehe
bahávec
in
báhavec -vca
m
(
ȃ; á
)
knjiž.
bahač
bahávost
-i
ž
(
á
)
lastnost bahavega človeka:
poznali so bahavost tega človeka
;
sama bahavost ga je
/
te besede so prazna bahavost
bahávs
-a
m
(
ȃ
)
slabš.
bahač
:
širokoustni bahavs
bahljáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
zastar.
plapolati
,
plameneti
,
plamteti
:
ogenj bahlja
báht
-a
m
(
ȃ
)
denarna enota Tajske:
tajski baht
;
preostale bahte so potrošili za spominke
baisse
--
[
bês
]
ž
(
ȇ
)
ekon.
padanje cen, tečajev na borzi:
bajáco
in
bajazzo -a
[
bajáco
]
m
(
ȃ
)
na poseben način oblečen komedijant, burkež:
smejati se bajacu
;
za pusta je bil maskiran kot bajaco
bajadêra
-e
ž
(
ȇ
)
1.
bonboniera ali eden od njenih bonbonov hrvaške tovarne Kraš:
kupiti bajadero
;
sladka bajadera
;
odlomiti košček bajadere
;
škatla bajader
/
Kraševa Bajadera
2.
v indijskem okolju
plesalka v templju ali v zabavišču:
ples bajader
bajálec
-lca
[
bajau̯ca
]
m
(
ȃ
)
1.
knjiž.
ljudski pripovedovalec:
slovel je kot pesnik in bajalec
2.
zastar.,
po ljudskem verovanju
kdor čara;
čarovnik
:
v čarih izveden bajalec
bajálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
knjiž.
čudodelen
,
čaroven
:
izrekel je bajalne besede
bájalica
-e
ž
(
ā
)
šiba v obliki rogovile za iskanje vode, predmetov pod zemljo:
bajalica se stresa in trka
;
iskati, zaznati vodo z bajalico
;
leskova bajalica
/
kovinska bajalica
bajálka
-e
[
bajau̯ka
]
ž
(
ȃ
)
knjiž.
ljudska pripovedovalka:
bájanica
-e
ž
(
ā
)
šiba v obliki rogovile za iskanje vode, predmetov pod zemljo:
z bajanico je iskal vodo
/
čarovna bajanica
bájaničar
-ja
m
(
ā
)
kdor zna ravnati z bajanico:
bajaničar išče vodo
bájaništvo
-a
s
(
ā
)
iskanje z bajanico:
bájanje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od bajati:
a)
bajanje dedov in babic
/
svoje bajanje prodaja za resnico
/
skrivnostno bajanje prirode
b)
ubraniti se hudobnega bajanja
bájar
-ja
m
(
ȃ
)
pog.
večja kotanja z vodo, ribnik;
bajer
:
otroci so se podili okoli bajarja in spuščali po njem ladjice
bájati
-am
nedov.
(
ȃ
)
knjiž.
1.
pripovedovati, navadno neverjetne stvari:
recimo, da je bilo res tako, kakor bajate
;
bajati bajke, zgodbe
;
bajati o bogastvu
2.
zastar.
prerokovati
,
čarati
:
vešča je bajala usodo dekletu
bájbáj
medm.
(
ȃ-ȃ
)
pog.
izraža pozdrav pri slovesu;
nasvidenje
:
sporoči mi, bajbaj
bájčen
-čna -o
(
ȃ
)
pridevnik od bajka:
pravljični in bajčni motivi
bajè
člen.
(
ȅ
)
izraža negotovost trditve:
kmetu se je takrat baje prav dobro godilo
;
baje so zelo bogati
/
ženske baje da težko premagujejo radovednost
bájen
-jna -o
prid.
(
ȃ
)
1.
knjiž.
nenavadno lep, čudovit:
Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas
(J. Murn)
;
pogled na mesto je bajen
;
bajne izložbe
//
ekspr.
zelo velik:
dobili so bajen plen
;
pošilja jim bajne vsote
2.
tak kot v bajki:
bajni svet
;
bajna bitja
bájno
prisl.
:
ta človek bajno zasluži
;
bajno lepa dolina
bájer
tudi
bájar -ja
m
(
ȃ
)
večja kotanja z vodo, ribnik:
sprehajati se ob bajerju
;
zaledenel, zamrznjen bajer
;
dno, gladina, obrežje, okolica bajerja
;
ureditev bajerja
;
ribe, žabe v bajerju
/
naravni, umetni bajer
;
vrtni bajer
bajeslôven
-vna -o
(
ȏ
)
pridevnik od bajeslovje:
slika bajeslovne vsebine
;
bajeslovno bitje
bajeslôvje
-a
s
(
ȏ
)
bajke v celoti;
mitologija
:
pesnik je zajemal iz bajeslovja
/
grško, slovansko bajeslovje
//
veda o tem:
bájeven
-vna -o
prid.
(
á
)
zastar.
tak kot v bajki;
bajen
:
bajevni dogodki in čudeži
/
bajevne zeli
čarovne
bajílo
-a
s
(
í
)
knjiž.,
zastar.
čarovno sredstvo:
poznati bajila
;
bajilo zoper krogle
bájiti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
knjiž.
pripovedovati, navadno neverjetne stvari;
bajati
:
bajiti zgodbe iz starih časov
;
pren.
nekje baji harfa
bájka
-e
ž
(
ȃ
)
1.
lit.
pripoved o poganskih bogovih in drugih bajeslovnih bitjih:
zbirati ljudske bajke
2.
ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in dogodkih:
o tem dogodku je spletla ljudska domišljija nešteto bajk
3.
nav. mn.,
ekspr.
neresnična pripoved, izmišljotina:
ne pravi mi takih bajk! o njem je krožilo več neumnih bajk
;
to so prazne bajke
●
knjiž.
živeti v kraljestvu bajk
prepuščati se domišljiji
bájkar
-ja
m
(
ȃ
)
kdor pripoveduje ali ustvarja bajke:
bajker
ipd.
gl.
biker
ipd.
bájnost
-i
ž
(
ȃ
)
knjiž.
nenavadna lepota, čudovitost:
bajnost večerov
bajók
-a
m
(
ọ̑
)
num.
papeški novec, kovan od 15. do 19. stoletja:
bajonét
-a
m
(
ẹ̑
)
vojaško bodalo:
prebosti z bajonetom
;
bajoneti na puškah so se zabliskali
;
vojaki z nasajenimi bajoneti
bajonéten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na bajonet:
bajonetna nožnica
/
bajonetni napad
♦
elektr.
bajonetni okov
okov za žarnice brez navojnega vznožka
bájram
-a
m
(
ȃ
)
velik muslimanski praznik:
praznovanje bajrama po ramazanu
bájs
-a
m
(
ȃ
)
slabš.
debel človek:
pridobil sem nekaj kilogramov, a se ne štejem med bajse
bájsa
-e
ž
(
ȃ
)
slabš.
debela ženska:
če ne bi vsak dan vsaj pol ure tekla, bi bila prava bajsa
bájsi
-ja
m
(
ȃ
)
ekspr.
debel človek:
nasprotnika je označil za bajsija in mu svetoval shujševalno dieto
bájsika
-e
ž
(
ȃ
)
ekspr.
debela ženska:
odkar je videl tiste prisrčne in zapeljive bajsike, vse manj pogleduje za mladimi suhicami
bájt
tudi
byte
-a
[
bájt
]
m
(
ȃ
)
rač.
mera za količino pomnilnika, navadno osem bitov:
USB je napolnil do zadnjega bajta [B]
bájta
-e
ž
(
ȃ
)
1.
majhna, preprosta hiša:
postaviti si bajto
;
delavska, lesena bajta
//
zelo majhno posestvo:
priženil se je na bajto
2.
zasilno, občasno prebivališče:
oglarska, planšarska bajta
3.
pog.
hiša
:
sedaj ne utegne, ker zida bajto
;
v tej ulici so same imenitne bajte
4.
ekspr.,
v zvezi
stara bajta
študent z mnogo semestri:
stare bajte in bruci
;
on je že stara bajta
/
kot nagovor za dolgoletnega znanca
kako ti gre, stara bajta?
bájtar
-ja
m
(
ȃ
)
lastnik zelo majhnega kmečkega posestva:
znižali so davke malim kmetom in bajtarjem
bájtarica
-e
ž
(
ȃ
)
lastnica zelo majhnega kmečkega posestva ali bajtarjeva žena:
za dnino so najemali bajtarice
bajtaríja
-e
ž
(
ȋ
)
zelo majhno posestvo:
prišla je z bajtarije na kmetijo
bájtarka
-e
ž
(
ȃ
)
bajtarica ali bajtarjeva hči:
oženil se je z bajtarko
bájtarski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bajtarje:
bajtarski otroci
;
bil je iz bajtarske družine
;
bajtarska zemlja
/
bajtarska revščina
;
sam.:
tak kmet, pa je vzel bajtarsko
bájtarstvo
-a
s
(
ȃ
)
sloj lastnikov zelo majhnih kmečkih posestev:
nastanek bajtarstva na Slovenskem
bájtati
-am
nedov.
(
ȃ
)
zastar.
med gradnjo pažiti, podpirati z lesom:
bájten
1
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bajt:
bajtna koda
bájten
2
-tna -o
(
ȃ
)
pridevnik od bajta:
bajtna streha
bájtica
-e
ž
(
ȃ
)
nav. ekspr.
manjšalnica od bajta:
stesati si bajtico
;
imel je revno bajtico in pet otrok
bajtíga
-e
ž
(
í
)
nar.
majhna, preprosta hiša;
bajta
:
Voruh je prevzel večjo poseko lesa v žlebu za Radmanovo bajtigo
(Prežihov)
bajuvárski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
star.
bavarski
bakalá
-ja
tudi
--
m
(
ȃ
)
nar. primorsko
posušena riba trska;
polenovka
:
okusno pripravljen bakala
bakalár
1
-a
m
(
ȃ
)
posušena riba trska;
polenovka
:
za kosilo je bil bakalar
bakalár
2
-ja
m
(
ā
)
zastar.
bakalaver
bakaláver
-vra
m
(
ā
)
naslov človeka z najnižjo stopnjo akademske izobrazbe:
bakalaver svobodnih znanosti
bakalavreát
-a
m
(
ȃ
)
najnižja stopnja akademske izobrazbe:
doseči filozofski bakalavreat
♦
šol.
bakalavreat
zrelostni izpit
bákalica
-e
ž
(
ȃ
)
gastr.
koštrunovo meso v omaki:
bakanál
tudi
bakhanál -a
m
(
ȃ
)
knjiž.
razbrzdano veseljačenje, orgije:
udeleževati se divjih bakanalov
;
pren.
bakanal neukročenih strasti
bakanálije
tudi
bakhanálije -lij
ž
mn.
(
á ȃ
)
1.
pri starih Rimljanih
slavje v čast boga Bakha:
2.
knjiž.
bakanal
,
orgije
:
divje bakanalije zmagovalcev
bakanálski
tudi
bakhanálski -a -o
prid.
(
ȃ
)
knjiž.
razbrzdan
,
razuzdan
:
bakanalski ples
bakant
ipd.
gl.
bakhant
ipd.
bakará
-ja
in
bakarát -a
m
(
ȃ
)
hazardna igra s kartami, pri kateri zmaga tisti, ki dobi karte, vredne devet točk:
bakelít
-a
m
(
ȋ
)
umetna snov iz fenolne smole in lesne moke:
skledica iz bakelita
bakelíten
-tna -o
prid.
(
ȋ
)
ki je iz bakelita:
pokrovka z bakelitnim gumbom
;
bakelitni izdelki
/
bakelitna masa
báker
-kra
m
(
á
)
težka kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko:
čisti baker
;
rafinerija bakra
;
zlitine bakra in drugih kovin
;
kotel iz bakra
♦
teh.
elektrolitski baker
;
um.
tolčeni baker
izdelek iz bakrene pločevine, v katero so vtolčene reliefne podobe
//
pog.,
ekspr.
bakren denar:
v mošnji je bilo še nekaj bakra
bakhanal
ipd.
gl.
bakanal
ipd.
bakhánt
tudi
bakánt -a
m
(
ā á
)
pri starih Grkih
udeleženec sprevoda na čast boga Bakha:
sprevod bakhantov
bakhántičen
tudi
bakántičen -čna -o
prid.
(
á
)
zastar.
bakhantski
:
bakhantična noč
bakhántinja
tudi
bakántinja -e
ž
(
ā
)
pri starih Grkih
bakhantka
:
ples bakhantinj
//
knjiž.
strastna, razuzdana ženska:
bakhántka
tudi
bakántka -e
ž
(
ā
)
pri starih Grkih
udeleženka sprevoda na čast boga Bakha:
bakhantke z venci
;
ples bakhantov in bakhantk
bakhántski
tudi
bakántski -a -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na bakhante:
bakhantski sprevod
//
knjiž.
divji
,
razbrzdan
:
bakhantski smeh
bákhičen
-čna -o
prid.
(
á
)
knjiž.
divji
,
razbrzdan
:
bakhičen ples
bákhovski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
tak kot pri bogu Bakhu:
njegova smejoča se bakhovska glava
bákla
-e
ž
(
ȃ
)
svetilo iz lesa ali iz vnetljive snovi na držalu:
prižgati, utrniti baklo
;
goreča, smolnata bakla
;
gori kakor bakla
močno
;
pren.
bakla napredka
♦
astron.
sončne bakle
svetle tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi povečanega sevanja
bakláč
-a
m
(
á
)
zastar.
baklonosec
:
sprevod baklačev
bakláda
-e
ž
(
ȃ
)
sprevod z baklami:
za praznik so priredili baklado
bakláti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
goreti z močnim, zaganjajočim se plamenom:
grmada pošastno bakla
bakláva
-e
ž
(
ȃ
)
izvorno orientalska orehova sladica, polita z medom ali s sladkornim sirupom:
jesti baklavo
;
bosanska, turška baklava
;
okusna, sočna baklava
;
burek in baklava
baklja
ipd.
gl.
bakla
ipd.
baklonósec
-sca
m
(
ọ̑
)
kdor nese baklo:
v sprevodu so šli tudi baklonosci
;
pren.
bil je baklonosec svobode
bakologíja
-e
ž
(
ȋ
)
nauk o sviloprejkah:
bakrár
-ja
m
(
á
)
delavec v proizvodnji bakra ali bakrenih izdelkov:
bakrárna
-e
ž
(
ȃ
)
obrat za pridobivanje ali predelovanje bakra:
zmogljivost bakrarne
//
delavnica za bakrenje:
bakrárstvo
-a
s
(
ȃ
)
proizvodnja bakra ali bakrenih izdelkov:
bákrast
-a -o
prid.
(
á
)
po barvi podoben bakru;
bakren
:
bakrast obraz
bákrasto
prisl.
:
bakrasto rdeča polt
bakrén
-a -o
prid.
(
ẹ̄
)
1.
ki je iz bakra:
bakren novec
;
bakrena cev, pločevina, posoda, žica
2.
po barvi podoben bakru:
pijanček z bakrenim nosom
;
bakreni lasje
♦
arheol.
bakrena doba
prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi
bakréno
prisl.
:
sonce bakreno osvetljuje okno
;
bakreno rdeč obraz
;
bakreno rjave roke
bakrénast
-a -o
prid.
(
ẹ̄
)
po barvi podoben bakru:
bakrenasta polt
bakrénec
-nca
m
(
ẹ̄
)
1.
metal.
spojina bakrovega in železovega sulfida kot vmesni proizvod pri pridobivanju bakra:
prepihavati bakrenec
♦
min.
rdeči bakrenec
rudnina kubični bakrov oksid; kuprit
2.
star.
bakren kovanec:
bakrenci in zlatniki
bakrenéti
-ím
nedov.
(
ẹ́ í
)
knjiž.
postajati bakrene barve:
drevje bakreni
bakreníca
-e
ž
(
í
)
kem.
raztopina modre galice:
bakrenína
-e
ž
(
í
)
izdelki iz bakra:
bakrênje
-a
s
(
é
)
glagolnik od bakriti:
delavnica za bakrenje
bakrenobárven
-vna -o
prid.
(
ȃ
)
ki je bakrene barve:
jesenski bakrenobarvni gozd
bakrenopôlt
-a -o
[
bakrenopou̯t
]
prid.
(
ȏ ō
)
ki je bakrene polti:
bakrenopolta ženska
bakríti
-ím
nedov.
, bakrèn
(
ī í
)
metal.
prekrivati kovino s tanko plastjo bakra:
bakro...
ali bákro...
prvi del zloženk
(
ā
)
nanašajoč se na baker:
bakrorez, bakrorezen
;
bakrotisk, bakrotiskar
bakropís
-a
m
(
ȋ
)
bakrorez
:
zbirka bakropisov
bakroréštvo
-a
s
(
ẹ̑
)
izdelovanje bakrorezov:
bakroréz
-a
m
(
ẹ̑ ẹ̄
)
um.
grafična tehnika, pri kateri graviranje v bakreno ploščo omogoča ostro črtno risbo:
uspehi bakroreza in monotipije
//
odtis v tej tehniki:
razstava starih bakrorezov
bakrorézec
-zca
m
(
ẹ̑
)
kdor dela bakroreze:
sposoben, znamenit bakrorezec
bakrorézen
-zna -o
(
ẹ̄ ẹ̑
)
pridevnik od bakrorez:
bakrorezna grafika
bakroréznica
-e
ž
(
ẹ̑
)
delavnica, v kateri se delajo bakrorezi:
lepo urejena bakroreznica
bakrorís
-a
m
(
ȋ
)
zastar.
bakrorez
:
Rembrandtovi bakrorisi
bakrotísk
-a
m
(
ȋ
)
tisk.
tehnika globokega tiska z bakrene plošče ali valja:
tiskati v bakrotisku
;
reprodukcije v bakrotisku
bákrotiskár
-ja
m
(
ā-á
)
kdor se poklicno ukvarja z bakrotiskom:
bákrov
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na baker:
bakrova ruda
;
bakrove spojine
♦
min.
bakrov kršec
rudnina železov in bakrov sulfid; halkopirit
;
tekst.
bakrova umetna svila
bakrovína
-e
ž
(
í
)
metal.
čista bakrena kovina:
bákšiš
-a
m
(
ȃ
)
pog.
napitnina
,
podkupnina
:
stisniti v roko bakšiš
//
v orientalskem okolju
miloščina
:
prosjačiti za bakšiš
bakteriálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
med.
ki ga povzročijo bakterije:
bakterialna bolezen
baktericíd
-a
m
(
ȋ
)
med.
sredstvo za uničevanje bakterij:
baktericíden
-dna -o
prid.
(
ȋ
)
med.
ki uničuje bakterije:
baktericidno zdravilo
/
baktericidno delovanje antibiotikov
baktêrija
-e
ž
(
é
)
nav. mn.,
biol.
enocelični rastlinski organizem brez klorofila, ki se množi s cepitvijo:
črevesne, gnilobne bakterije
;
paličasta bakterija
;
bakterije mlečnega kisanja
;
delovanje, gojišče bakterij
baktêrijski
-a -o
prid.
(
é
)
nanašajoč se na bakterije:
bakterijska kultura
/
bakterijski strup
;
bakterijska gniloba krompirja
bakteriofág
-a
m
(
ȃ
)
biol.
virus, ki živi kot zajedavec v bakterijah:
bakteriolíza
-e
ž
(
ȋ
)
biol.
raztapljanje bakterij s posebnimi snovmi:
bakteriológ
-a
m
(
ọ̑
)
strokovnjak za bakteriologijo:
bakteriologíja
-e
ž
(
ȋ
)
veda o bakterijah:
sodobna bakteriologija
bakteriolóški
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na bakteriologijo:
bakteriološki laboratorij
;
poslati sluz na bakteriološko preiskavo
/
bakteriološka vojna
bakterióza
-e
ž
(
ọ̑
)
agr.
rastlinska bolezen, ki jo povzročajo bakterije:
bakterioza macesna
bákula
-e
ž
(
ȃ
)
grad.
štukaturni opaž iz trstike ali lesenih letvic:
bakúninec
-nca
m
(
ȗ
)
privrženec ruskega revolucionarja Bakunina:
bál
1
-a
m
(
ȃ
)
pog.
družabna prireditev, na kateri se pleše;
ples
:
iti na bal
;
bal na prostem
♦
tur.
kravji bal
tradicionalna prireditev v Bohinju ob prigonu živine s planin
bál
2
-a
m
(
ȃ
)
šah.
določeni del norme za dosego kakega naslova:
s četrtim mojstrskim balom si je pridobil naslov šahovskega mojstra
bála
-e
ž
(
á
)
1.
zvito ali stisnjeno, za transport pripravljeno blago:
nakladati težke bale
;
bala bombaža, platna, slame
♦
trg.
bala papirja
10.000 pol
2.
nevestina oprema:
pripravljati, voziti balo
;
dobiti kaj za balo
/
ekspr.
dojenčkova bala
baláda
-e
ž
(
ȃ
)
lit.
lirsko-epska pesem z grozljivim, mračnim vzdušjem:
ljudska, nordijska, moderna balada
//
glasb.
skladba baladnega značaja:
baládar
-ja
m
(
ȃ
)
knjiž.,
zastar.
pesnik balad:
baláden
-dna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na balado:
baladna snov
;
baladno pesništvo
//
knjiž.
grozljiv
,
mračen
:
baladna grozotnost
;
baladno razpoloženje
/
baladno izražanje
zgoščeno, jedrnato
baládno
prisl.
:
baladno mračni ton drame
baládik
-a
m
(
á
)
knjiž.
pesnik balad:
ta pesnik je dober baladik
baládika
-e
ž
(
á
)
lit.
baladni elementi, baladne značilnosti:
baladika Pregljevih novel
/
pesnik je oblikoval motive z elementarno baladiko
/
slovenska baladika
baladno pesništvo
baládnik
-a
m
(
ȃ
)
knjiž.
pesnik balad:
Aškerc je naš najboljši baladnik
baládnost
-i
ž
(
ȃ
)
knjiž.
vzdušje, kakršno je v baladi:
vojna baladnost
baladúr
-ja
m
(
ȗ
)
nar.
nadstropni hodnik ob hiši:
Kras je imel zadosti arhitektonskih prvin s svojimi portali, kolonami in baladurji
(B. Pahor)
balalájka
-e
ž
(
ȃ
)
v ruskem okolju
ljudsko glasbilo na tri strune:
oglasile so se balalajke
;
brenkati, igrati na balalajko
;
orkester balalajk
balalájkar
-ja
m
(
ȃ
)
kdor igra na balalajko:
balánca
-e
ž
(
ȃ
)
krmilo pri kolesu ali motornem kolesu:
obesiti aktovko na balanco
;
kolo pelje za balanco
baláns
-a
m
(
ȃ
)
fin.
ravnotežje
,
uravnoteženje
:
doseči balans proizvodnje in potrošnje
balánsa
-e
ž
(
ȃ
)
1.
ravnotežje
:
pri plesu je treba držati balanso
2.
balanca
:
peljati kolo za balanso
balánsen
-sna -o
prid.
(
ȃ
)
ravnotežen
,
uravnotežen
:
balansno krmilo
balansêr
-ja
m
(
ȇ
)
kdor balansira:
balanser na vrvi
balansír
-ja
m
(
í
)
strojn.,
nekdaj
velik vzvod za povezovanje parnega stroja s črpalko v rudniku ali s pogonskimi kolesi na ladji:
balansíranje
tudi
balancíranje -a
s
(
ȋ
)
glagolnik od balansirati:
balansiranje na kolesu
balansírati
tudi
balancírati -am
nedov.
(
ȋ
)
1.
loviti ravnotežje:
balansirati na ograji, po vrvi
;
balansira z rokami
;
pren.
balansirati med dvema strankama
2.
preh.
držati v ravnotežju:
natakar spretno balansira krožnike
/
med pogovorom je lahkotno balansirala s skodelico
balansírka
-e
ž
(
ȋ
)
drog za vzdrževanje ravnotežja;
ravnotežnica
:
vrvohodec z balansirko v rokah
bálar
1
-ja
m
(
ȃ
)
kdor vozi nevestino balo:
vriskanje balarjev
balár
2
-ja
m
(
ȃ
)
nar. zahodno
leseno plesišče na prostem, oder:
zavrtela sta se po balarju
balást
-a
m
(
ȃ
)
1.
nekoristne stvari, navlaka:
iz predalov je pospravil ves balast
;
pren.
ti podatki so le nepotreben balast
;
znebil se je balasta iz preteklosti
;
v drami je preveč modnega balasta
2.
aer.,
navt.
material za obtežitev ladij, zrakoplovov:
balásten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na balast, odvečen:
balastne biografske podrobnosti
♦
navt.
balastni tank
tank, v katerega se načrpa morska voda za obremenitev premalo obtežene ladje
baláta
-e
ž
(
ȃ
)
kem.
kavčuku podoben strjen izcedek iz tropskih dreves:
baldahín
-a
m
(
ȋ
)
streha iz dragocene tkanine, nebo:
cerkveni dostojanstvenik stopa pod baldahinom
;
postelja, prestol z baldahinom
;
pren.
nebesni baldahin
;
pod baldahinom vinske trte
♦
um.
streha nad oltarji, nad kipi
baldahínski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od baldahin:
baldahinski oltar
;
baldahinska postelja
báldrijan
-a
m
(
ȃ
)
zdravilna rastlina z rožnatimi cveti, ki raste na vlažnih tleh:
korenine baldrijana
//
tinktura iz te rastline:
deset kapljic baldrijana
báldrijanov
tudi
baldrijánov -a -o
prid.
(
ȃ; ȃ
)
nanašajoč se na baldrijan:
baldrijanove korenine
/
baldrijanov čaj
;
baldrijanove kapljice
bàle
medm.
(
ȁ
)
nar. dolenjsko
pridi
,
pojdi
:
bale noter!
balerína
-e
ž
(
ȋ
)
baletna plesalka, baletka:
vitka balerina
;
stopa kot kakšna balerina
balerínka
-e
ž
(
ȋ
)
nav. mn.
ženski čevelj, podoben baletnim copatom:
letos so modne balerinke, od zelo ženstvenih in elegantnih do športnih
;
obuti balerinke
balét
-a
m
(
ẹ̑
)
1.
umetniški ples:
plesati balet
/
klasični balet
//
gledališko plesno delo:
balet Vrag na vasi
2.
baletna skupina, plesalci:
danes gostuje Turški državni balet
;
operni balet
baléten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na balet:
opera z baletnimi vložki
/
nastopil je baletni ansambel
;
baletna plesalka
;
baletna skupina
/
baletni čeveljčki
;
hodi v baletno šolo
♦
kor.
baletni mojster
strokovni vodja baletne skupine
baletéza
-e
ž
(
ẹ̑
)
zastar.
baletka
balétka
-e
ž
(
ẹ̑
)
1.
baletna plesalka:
operna baletka
;
stoji na prstih kakor baletka
2.
nav. mn.,
pog.
baletni čeveljčki:
obuti baletke
balétnik
-a
m
(
ẹ̑
)
baletni plesalec:
izvrsten baletnik
/
zvečer bodo nastopili ruski baletniki
člani baletne skupine
bàli
-te
medm.
(
ȁ
)
nar. dolenjsko
pridi
,
pojdi
:
bali noter! bali domov!
balíla
-e
ž
(
ȋ
)
v fašistični Italiji
organizacija za otroke od osmega do štirinajstega leta:
balín
-a
m
(
ȋ
)
najmanjša krogla pri balinanju:
zadeti balin
●
ostrigli so ga na balin
do golega
//
zastar.
balinanje
balínanje
-a
s
(
ȋ
)
(športna) igra, pri kateri se mečejo krogle k balinu:
krogle za balinanje
;
prvak v balinanju
balínar
-ja
m
(
ȋ
)
1.
kdor balina:
ljubiteljski balinar
//
igralec pri balinanju:
balinarji so se zbrali okoli balinca
2.
športnik, ki se ukvarja z balinanjem:
nastop slovenskih balinarjev na evropskem prvenstvu
balínarka
-e
ž
(
ȋ
)
1.
ženska, ki balina:
balinarke so se merile v igrah trojk
2.
športnica, ki se ukvarja z balinanjem:
evropsko prvenstvo za balinarke
balínarski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na balinarje ali balinanje:
balinarsko prvenstvo
/
balinarski klub
♦
šport.
balinarska steza
prostor za balinanje, posut z drobnim peskom, dolg 27,50 m, širok 5 m
balínati
-am
nedov.
(
ȋ
)
igrati (športno) igro, pri kateri se mečejo krogle k balinu:
fantje so balinali pred gostilno
balíncanje
-a
s
(
ȋ
)
nar.
balinanje
:
prostor za balincanje
balíncar
-ja
m
(
ȋ
)
nar.
balinar
:
slovel je kot spreten balincar
balíncati
-am
nedov.
(
ȋ
)
nar.
balinati
:
celo popoldne je balincal
balínček
-čka
m
(
ȋ
)
manjšalnica od balin(ec):
vreči, zakotaliti balinček
balínec
-nca
m
(
ȋ
)
najmanjša krogla pri balinanju;
balin
:
približati balincu
●
bil je ostrižen na balinec
do golega
baliníšče
-a
s
(
í
)
igrišče za balinanje:
vrgel je balinček na sredo balinišča
balíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od balirati:
baliranje sena
;
cene baliranja
balírati
-am
nedov.
(
ȋ
)
zvijati, stiskati in pripravljati za shranjevanje, transport:
s traktorjem se je peljal balirat seno na travnik
;
balirati odpadke
balíran
-a -o:
skladiščenje baliranih odpadkov
;
balirano seno
balírka
-e
ž
(
í
)
stroj za baliranje:
balirka za okrogle bale
;
balirka za seno je primerna tudi za manjše kmetije
balírnica
-e
ž
(
ȋ
)
obrat za stiskanje v bale:
zgradili so novo balirnico
;
balirnica in stiskalnica odpadkov
balíst
-a
m
(
ȋ
)
strokovnjak za balistiko:
pričevanje balista o poti krogle skozi telo
;
forenziki, biologi in balisti
/
sodni izvedenec balist
balísta
-e
ž
(
ȋ
)
v starem in srednjem veku
navadno velikemu samostrelu podobna vojaška priprava za metanje izstrelkov, zlasti velikih puščic, kopij:
napenjati, pomikati balisto
;
baliste in katapulti
/
maketa baliste
balístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na gibanje izstrelkov v zraku:
balistična krivulja
/
balistični izstrelek
;
balistična raketa
balístik
-a
m
(
í
)
strokovnjak za balistiko:
balistik ni mogel z gotovostjo potrditi, iz katerega orožja so bili izstreljeni tulci
;
poročilo balistika
;
topniški častnik in balistik
/
sodni izvedenec balistik
balístika
-e
ž
(
í
)
veda o gibanju izstrelkov v zraku:
ukvarjati se z balistiko
/
raketna balistika
balíšče
-a
s
(
í
)
zastar.
nevestina oprema;
bala
:
nevesta je imela lepo bališče
balíž
tudi
balíš -a
m
(
í
)
nar.
nevestina oprema;
bala
:
baliž vozijo
balížar
-ja
m
(
ȋ
)
nekdaj
voz, na katerem se vozi bala:
balkánec
-nca
m
(
ȃ
)
ekspr.
kdor ne upošteva pravil obnašanja, zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov:
kaj ste pa pričakovali od tega balkanca?
balkanijáda
tudi
balkaniáda -e
ž
(
ȃ
)
šport.
balkanske igre:
zmagovalec na balkanijadi
balkanístika
-e
ž
(
í
)
veda o jezikih in kulturi balkanskih narodov:
balkanizácija
-e
ž
(
á
)
nav. slabš.
prehajanje v neurejene razmere, zlasti politične, kot so (bile) značilne za Balkan:
nevarnost balkanizacije Evrope, Slovenije
;
proces balkanizacije
;
krivci za balkanizacijo
/
poskusi balkanizacije
balkanízem
-zma
m
(
ī
)
balkanska značilnost, navadno jezikovna:
balkanizírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
nav. slabš.
uvajati balkanske razmere:
balkanizirati deželo
;
Evropa se balkanizira
balkanológ
-a
m
(
ọ̑
)
strokovnjak za jezike in kulturo balkanskih narodov:
balkanologíja
-e
ž
(
ȋ
)
veda o jezikih in kulturi balkanskih narodov:
strokovnjak za balkanologijo
balkánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Balkan:
balkanska država
/
Balkanski polotok
/
slabš.
balkanske razmere
neurejene
♦
šport.
balkanske igre
športne prireditve balkanskih držav
;
zgod.
balkanske vojne
vojna med balkanskimi državami in Turčijo ter med Bolgarijo in drugimi balkanskimi državami v letih 1912–1913; vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije v letih 1991–1995
balkánstvo
-a
s
(
ȃ
)
nav. slabš.
lastnosti, značilnosti Balkancev:
očitali so jim balkanstvo
bálkanžúr
-a
m
(
ȃ-ȗ
)
pog.
zabava, na kateri se predvaja balkanska glasba:
imeli so pravi balkanžur
balkón
-a
m
(
ọ̑
)
ograjena ploščad, ki moli iz zidu stavbe, navadno stanovanjske, in je z vrati povezana z notranjimi prostori:
sončiti se na balkonu
;
soba z balkonom
//
prostor s stopničasto razporejenimi sedeži nad parterjem v dvorani:
stranski balkon
;
sedel je v prvi vrsti balkona
/
pog.
dobil je balkon
balkonski sedež
balkónček
-čka
m
(
ọ̑
)
manjšalnica od balkon:
podstrešni balkonček
balkónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na balkon:
balkonska ograja
/
balkonska soba
soba z balkonom
/
balkonski sedeži
balneológ
-a
m
(
ọ̑
)
strokovnjak za balneologijo:
zdravnik balneolog
;
kongres balneologov
balneologíja
-e
ž
(
ȋ
)
veda o zdravilnih vodah ali zdravilnem blatu:
balneolóški
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na balneologe ali balneologijo:
balneološki inštitut
;
balneološki kongres
bálneoterapíja
-e
ž
(
ȃ-ȋ
)
med.
zdravljenje z zdravilnimi vodami ali zdravilnim blatom:
balneoterapija želodčnega čira
balón
-a
m
(
ọ̑
)
1.
s plinom napolnjena okrogla naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo:
meteorološki, opazovalni, stratosferski, vodljivi balon
;
polet z balonom
/
toplozračni balon
balon iz lahkih materialov, ki se dvigne in leti zaradi toplega zraka, ujetega v ovojnico, in se navadno uporablja v športne, turistične namene
//
otroška igrača take oblike:
napihniti balon
2.
velika trebušasta steklenica:
opleteni baloni slivovke
♦
elektr.
balon
steklena bučka žarnice
;
med.
gumijast balon
balonasta priprava za vbrizgavanje ali pihanje
;
voj.
zaporni baloni
za oviro nizko napadajočim letalom
balónar
-ja
m
(
ọ̑
)
športnik, ki leta z balonom:
balonarja sta se dvignila tisoč metrov
/
društvo balonarjev
balónarski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na balonarje ali balonarstvo:
mednarodni balonarski festival
;
biti član balonarskega kluba
;
balonarska oprema
;
balonarsko tekmovanje
balónarstvo
-a
s
(
ọ̑
)
dejavnost, ki se ukvarja z letenjem z baloni:
ukvarjati se z balonarstvom
;
pionirji slovenskega balonarstva
balónast
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
podoben balonu:
balonasti rokavi
balónček
-čka
m
(
ọ̑
)
manjšalnica od balon:
spustiti meteorološki balonček
/
cel grozd pisanih balončkov
;
pren.
ta izjava je bila poskusni balonček francoske diplomacije
balonét
-a
m
(
ẹ̑
)
aer.
z lahkim plinom napolnjen manjši balon v notranjosti večjega:
balónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na balon:
balonski polet
/
balonska svila
gosta, impregnirana tkanina
/
balonski plašč
plašč iz balonske svile
♦
avt.
balonska pnevmatika
pnevmatika z nizkim notranjim tlakom
balót
-a
m
(
ọ̑
)
agr.
za transport pripravljena vreča, navadno s hmeljem:
nalagati bale in balote
;
balot hmelja
balotáža
-e
ž
(
ȃ
)
glasovanje s kroglicami, zlasti kadar noben od kandidatov ni dobil zadostne večine:
balovína
in
bálovina -e
ž
(
í; á
)
bot.
trava kraških pašnikov z dolgimi resami v cvetih;
bodalica
baltíd
-a
m
(
ȋ
)
antr.
pripadnik baltske rase:
baltístika
-e
ž
(
í
)
veda o baltskih jezikih in književnostih:
naloge baltistike
báltiški
-a -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na Baltik:
baltiške države
;
Baltiško morje
/
baltiški narodi
baltski
báltoslovánski
-a -o
prid.
(
ȃ-ȃ
)
nanašajoč se na Balte in Slovane:
baltoslovanska mitologija
♦
jezikosl.
baltoslovanske leksične paralele
báltski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Balte:
baltski jeziki
;
baltska plemena
/
baltske države
baltiške
balúster
-tra
m
(
ú
)
arhit.
modeliran stebriček v ograji:
kamnit baluster
balustráda
-e
ž
(
ȃ
)
arhit.
ograja iz modeliranih stebričkov:
terasa je ograjena z balustrado iz rezanega kamna
;
baročna balustrada
;
stopnišča z balustradami
balustráden
-dna -o
(
ȃ
)
pridevnik od balustrada:
balustradna strešica
balván
-a
m
(
ȃ
)
knjiž.
velika, navadno osamljena skala:
plezati čez balvane
;
z mahom obrasel balvan
♦
geogr.
večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod, samovnjak
//
velik kos kamnitega materiala:
balvan marmorja
bálza
-e
ž
(
ȃ
)
južnoameriško drevo ali zelo lahki les tega drevesa:
splav iz balze
bálzam
-a
m
(
ȃ
)
1.
smola balzamovcev:
iz dreves se cedi balzam
;
peruanski balzam
♦
kem.
izcedek iz iglavcev
//
zdravilo iz te smole:
zdraviti z balzamom
;
balzam za rane
//
gelu podobno sredstvo z dišečim izvlečkom iz te smole ali iz drugih (podobnih) rastlin:
nanesti, uporabiti balzam
;
balzam za kožo, ustnice
;
balzam za noge, roke, telo
;
šampon in balzam
/
negovalni, vlažilni balzam
;
balzam za nego las
2.
knjiž.
tolažba
,
uteha
:
njene besede so bile zanj pravi balzam
/
balzam za dušo
/
balzam za oči, ušesa
kar je prijetno, sproščujoče gledati, poslušati
balzamárij
-a
m
(
á
)
arheol.
posodica za shranjevanje dišav:
balzámičen
-čna -o
prid.
(
á
)
ki prijetno, blago diši:
balzamična sapica
/
balzamičen vonj gozda
balzamínka
-e
ž
(
ȋ
)
vrtn.
vrtna rastlina z rdečkastimi cveti, Impatiens balsamina:
balzamíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od balzamirati:
balzamiranje trupla
;
dišave za balzamiranje
balzamírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
prepajati z balzamom ali podobnimi snovmi:
balzamirati mrliča
balzamíran
-a -o:
balzamirano truplo
bálzamov
-a -o
(
ȃ
)
pridevnik od balzam:
balzamov vonj
bálzamovec
-vca
m
(
ȃ
)
srednjeameriško drevo, ki daje balzam:
bálzamski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na balzam:
balzamske dišave
/
balzamski duh smrek
bálzov
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na balzo:
balzova letvica
/
balzov furnir
balzovína
-e
ž
(
í
)
zelo lahki les južnoameriškega drevesa;
balza
:
splav iz balzovine
bám
in
bàm
medm.
(
ȃ; ȁ
)
posnema nizki glas zvona:
bam, bam, bam, bije plat zvona
bàmbrbàm
medm.
(
ȁ-ȁ
)
posnema glas bobna:
boben udarja: bambrbam
bámbus
-a
m
(
ȃ
)
tropska ali subtropska rastlina z zelo visokim kolenčastim steblom:
bambus za palice
;
koča iz bambusa
bámbusov
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bambus:
bambusova trstika
/
bambusova palica
bambusovína
-e
ž
(
í
)
bambusov les:
mizica iz bambusovine
bámbusovje
-a
s
(
ȃ
)
bambusov gozd:
utirati si pot skozi bambusovje
bámbusovka
-e
ž
(
ȃ
)
pog.
bambusova palica:
prodam ribiške palice bambusovke
bán
-a
m
(
ȃ
)
v stari Jugoslaviji
predstojnik banovine:
ban Dravske banovine
♦
zgod.
vladar srednjeveške Bosne; od vladarja imenovani šef avtonomne vlade Hrvaške in Slavonije v okviru Avstro-Ogrske
banáčanka
-e
ž
(
ȃ
)
moka iz Banata:
banálen
-lna -o
prid.
, banálnejši
(
ȃ
)
pusto vsakdanji, obrabljen, plehek:
to ni le banalen poklon, resnico govorim
;
banalne fraze, zgodbe
/
banalen dovtip
neokusen, priskuten
;
banalno, obsceno in vulgarno govorjenje
/
banalni primeri
;
banalne situacije
;
banalna dejstva
//
nepomemben
:
banalni problemi
;
vlogo lahko zavrnejo že zaradi povsem banalne napake
;
banalne stvari, zadeve
;
banalna vprašanja
//
predvidljiv
:
tako banalne napake si ne bi smel privoščiti
♦
med.
banalen prehlad
navaden prehlad
banálno
prisl.
:
rekel je nekaj banalno sočutnih besed
banalizírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
narediti kaj pusto vsakdanje, plehko, nepomembno:
v drami je zgodovinske dogodke banaliziral
banalizíran
-a -o:
beg iz banaliziranega življenja v namišljeni svet
banálnost
-i
ž
(
ȃ
)
pusta vsakdanjost, obrabljenost, plehkost:
kritik očita pesniku banalnost in trivialnost
;
dolgočasna banalnost pogovora
;
do banalnosti vsakdanja zgodba
;
vzvišen nad banalnostjo življenja
/
prevajalec je zabrisal marsikatero banalnost izvirnika
banána
-e
ž
(
ȃ
)
1.
podolgovat, rumen tropski sadež:
jesti banane
;
veliki šopi dišečih, zrelih banan
/
narezane, olupljene, pretlačene banane
;
ocvrte, pečene banane
;
palačinke z bananami
/
nasad banan
bananovcev
;
plantaža banan
2.
kar je podobno banani:
jesti banano iz sladkorja
/
vožnja z (napihljivo) banano
z napihljivo blazino v obliki banane za vožnjo po vodi
/
na izbiro je več vrst banan in drugih torbic
torbic za dokumente, denar, ki se nosijo okrog pasu
3.
priprava, ki se vtakne v vtičnico za povezavo porabnika z električnim omrežjem,
elektr.
enopolni vtič
:
vtakniti banano v radijski sprejemnik
4.
šport. žarg.
blokada žoge pri metu na koš:
že v prvi akciji je dal, dobil banano
banánin
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na banano:
bananin olupek
/
bananino mleko
mleko z dodatkom banan
banánov
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na banano ali bananovec:
bananov list
banánovec
-vca
m
(
ȃ
)
tropska rastlina z velikimi listi in užitnimi sadovi:
gozd bananovcev in palm
banánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na banano:
bananska hrana
/
slabš.
bananske državice
državice v Latinski Ameriki
banáški
-a -o
(
ȃ
)
pridevnik od Banat:
banaška pšenica
banávz
-a
m
(
ȃ
)
slabš.
neotesanec
,
omejenec
:
imeli so ga za starokopitneža, banavza in filistra
banávzarski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
slabš.
neotesan
,
omejen
:
ta oseba v komediji je banavzarska
/
banavzarski smeh
banávzarstvo
-a
s
(
ȃ
)
slabš.
neotesanost
,
omejenost
:
smešil je zaostalost in banavzarstvo
bánčen
-čna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na banko:
bančni nameščenec
/
bančni kredit za gradnjo stanovanj
;
bančni posli
♦
fin.
bančni kapital
denar, vložen v bančne posle, ali sredstva, ki so last banke
;
bančni račun
v bančnih knjigah vpisana evidenca imetja in plačilnega prometa posamezne stranke
bánčnica
-e
ž
(
ȃ
)
(vodilna) bančna uslužbenka:
finančne posle v upravi je prevzela izkušena bančnica
/
goljufivo bančnico so razkrinkali z notranjim sistemom revizije
bánčnik
-a
m
(
ȃ
)
1.
(vodilni) bančni uslužbenec:
konferenca direktorjev in bančnikov
/
priznan bančnik
strokovnjak za bančništvo
2.
bankir
:
pri volitvah si je zagotovil podporo bančnikov in industrijcev
bánčniški
-a -o
(
ȃ
)
pridevnik od bančnik:
v njem je dosti bančniškega duha
bánčništvo
-a
s
(
ȃ
)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z bančnimi posli:
nacionalizacija industrije in bančništva
;
razvoj bančništva
/
izuriti se v bančništvu
bančniškem poklicu
bánda
-e
ž
(
ȃ
)
1.
slabš.
skupina razbojnikov, tolpa:
roparska banda
/
fašistične bande
//
pog.
druščina
,
družba
:
popiva s svojo bando
2.
ed.,
pog.,
ekspr.
ničvredni ljudje, sodrga:
naši sosedje so sama banda
3.
star.
godba
:
banda je zaigrala
bándati
-am
nedov.
(
ȃ
)
pog.,
slabš.
veseljačiti
,
popivati
:
celo noč je bandal po mestu
/
kod si spet bandal?
bandáža
-e
ž
(
ȃ
)
1.
med.,
šport.
tesna poveza, zlasti za zavarovanje in utrditev sklepov:
ortopedska bandaža
2.
žel.
zamenljiv obroč na platišču železniškega kolesa:
bandážen
-žna -o
(
ȃ
)
pridevnik od bandaža:
bandažna tkanina
bandažírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
namestiti bandažo, obvezati:
bandažirati roko
♦
teh.
bandažirati cev
oviti, poviti
bandažíst
-a
m
(
ȋ
)
izdelovalec bandaž:
ortopedski bandažist
bandêrar
-ja
m
(
ȇ
)
nar. koroško
zastavonoša v ženitovanjskem sprevodu:
bandêrce
-a
s
(
ē
)
manjšalnica od bandero:
cerkveno banderce
banderílja
tudi
banderíla -e
ž
(
ȋ
)
z zastavicami okrašeno kopje za bikoborbo:
zabadati banderilje biku v vrat
banderiljêro
tudi
banderilêro -a
m
(
ȇ
)
zlasti v španskem okolju
bikoborec, oborožen z banderiljo:
bandêro
-a
s
(
é
)
cerkvena zastava na prečnem drogu z verskimi simboli:
bandera vihrajo
;
fantje so nosili rdeče farno bandero
;
procesija z banderi
//
star.
zastava
3
:
bandero tolminskega grofa
●
ekspr.
ta razred nosi bandero v enojkah
ima največ enojk med vsemi razredi
banderóla
-e
ž
(
ọ̑
)
1.
um.
trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih, napisni trak:
prebrati napis na banderoli
2.
biblio.
ovoj s prejemnikovim naslovom na tiskovinah;
pasica
bandêrovec
-vca
m
(
é
)
zastar.
kdor nese bandero:
bandít
-a
m
(
ȋ
)
ekspr.
oborožen tat, razbojnik:
ujeli so nevarnega bandita
;
tolpa banditov
/
oboroženi banditi
/
kot nemška psovka za partizane
nemška vzgojiteljica je večkrat na dan poudarila, da smo otroci banditov
banditízem
-zma
m
(
ī
)
pojavljanje band in njihova zločinska dejavnost, razbojništvo:
široko razpredeno omrežje banditizma
/
to ni več huliganstvo, to je banditizem
/
velemestna mladina je že okužena z banditizmom
bandítka
-e
ž
(
ȋ
)
ekspr.
oborožena tatica, razbojnica:
banditka se je predala policiji
bandítski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na bandite:
banditski napad
/
banditski obraz
;
banditsko vedenje
divjaško, surovo
bandítstvo
-a
s
(
ȋ
)
banditizem
:
preganjati banditstvo
/
tolpa je zagrešila novo banditstvo
bandóneon
-a
m
(
ọ̑
)
manjša harmonika z ohišjem kvadratne oblike, zlasti za igranje tanga:
fotografija bandoneona z rdečo vrtnico ob strani in s plesalcema v ozadju
;
virtuoz na bandoneonu
bandoneoníst
-a
m
(
ȋ
)
kdor igra (na) bandoneon:
bil je najslavnejši bandoneonist v Argentini
;
skladatelj in bandeonist
bandúra
-e
ž
(
ȗ
)
ukrajinsko ljudsko glasbilo na več strun:
brenkali so na bandure in kitare
banduríst
-a
m
(
ȋ
)
kdor igra na banduro:
bángar
-ja
m
(
á
)
nar. osrednje
podboj
:
odprl je vrata in se naslonil na bangar
Bángov
-a -o
prid.
(
ȃ
)
med.,
vet.,
v zvezi
Bangova bolezen
bruceloza
bánica
-e
ž
(
ȃ
)
banova žena:
bánja
-e
ž
(
á
)
velika posoda za kopanje;
kopalna kad
:
natočiti toplo vodo v banjo
;
emajlirana banja
;
kopalna, sedežna banja
♦
arhit.
polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo
banjánovec
-vca
m
(
ȃ
)
bot.
epifit, ki raste v vzhodni Indiji in ima drevesnim deblom podobne nadomestne korenine, Ficus bengalensis:
mogočni banjanovci
bánjast
-a -o
prid.
(
á
)
podoben banji:
krompir so prevažali v velikih banjastih koših
♦
arhit.
banjasti obok
bánjasto
prisl.
:
banjasto obokana cerkev
bánjica
-e
ž
(
á
)
manjšalnica od banja:
kopati dojenčka v banjici
;
lesena, pločevinasta banjica
bánjka
-e
ž
(
ȃ
)
nar. dolenjsko
ploščata posoda za prenašanje tekočin:
na hrbtu je nesel težko banjko vina
banjo
in
béndžo -a
[
béndžo
]
m
(
ẹ̑
)
ameriško glasbilo, podobno kitari:
zvoki banja, mandoline in kitare
bànk
bánka
m
(
ȁ á
)
nar.
delovna miza, pult:
mizarski bank
;
V kotu za točilnim bankom je bil telefonski aparat
(B. Pahor)
bánka
-e
ž
(
ȃ
)
1.
ustanova, ki opravlja denarne, plačilne in kreditne posle:
vložiti denar v banko
;
najeti posojilo v banki
;
gospodarska, investicijska banka
;
podružnica banke
/
Banka Slovenije
♦
fin.
emisijska banka
pooblaščena za izdajanje denarja
2.
med.
zaloga človeške krvi, kosti, namenjena za zdravljenje:
kostna, krvna banka
3.
igr.
vsota, ki jo založijo vsi igralci igre s kartami, da se iz nje krijejo dobljene stave soigralcev:
banko naj ima on!
4.
star.
bankovec
:
dal mu je pet bank po tisoč
bánkar
-ja
m
(
ȃ
)
zastar.
bankir
,
bančnik
:
trgovci in bankarji
bánkarstvo
-a
s
(
ȃ
)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z bančnimi posli:
razvoj bankarstva
bankét
1
-a
m
(
ẹ̑
)
slavnostna pogostitev, navadno uradna:
udeležiti se banketa
;
priredili so slavnostni banket na čast predsedniku
;
poslovilni banket
bankét
2
-a
m
(
ẹ̑
)
grad.
bankina
bankéten
-tna -o
(
ẹ̑
)
pridevnik od banket
1
:
banketna dvorana
bankína
-e
ž
(
ȋ
)
grad.
utrjeni pas ob cesti, nasipu ali obrežju:
mopedist je podrl pešca na desni bankini
bankír
-ja
m
(
í
)
lastnik banke:
ameriški bankirji
;
industrijci in bankirji
/
Anglija je bila svetovni bankir
//
kdor se poklicno ukvarja z bančništvom:
delati kot bankir
bankírka
-e
ž
(
í
)
1.
ženska, ki se poklicno ukvarja z bančništvom:
bila je sposobna bankirka
2.
bankirjeva žena:
prišla sta tudi bankir in bankirka
bankírski
-a -o
(
í
)
pridevnik od bankir:
stara bankirska rodbina
bankívski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
zool.,
v zvezi
bankivska kokoš
zarodnica domače kokoši, Gallus gallus:
bankokracíja
-e
ž
(
ȋ
)
ekon.
odločilen vpliv bank v narodnem gospodarstvu:
moč bankokracije
//
oblast, moč bankirjev:
govor proti bankokraciji
bankomát
-a
m
(
ȃ
)
avtomatska elektronska naprava, s pomočjo katere imetnik posebne kartice dviguje gotovino z bančnega računa in opravlja nekatere druge denarne posle:
dvigniti denar na bankomatu
;
delovanje, uporaba bankomatov
;
mreža bankomatov
bankomáten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bankomat:
bankomatna mreža
;
bankomatna provizija
bankomátski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bankomat:
bankomatska kartica
;
bankomatska mreža
;
bankomatska provizija
;
bankomatsko poslovanje
bánkovec
-vca
m
(
ā
)
papirnati denar:
menjati bankovec za sto evrov
;
plačati v bankovcih in kovancih
;
stodinarski bankovec
;
bankovci po petdeset evrov
;
šop bankovcev
♦
fin.
emisija bankovcev
bankrót
-a
m
(
ọ̑
)
ustavitev izplačil, gospodarski polom, stečaj:
objaviti, preprečiti, razglasiti bankrot
;
izogniti se grozečemu, popolnemu bankrotu
;
pripeljati, spraviti v bankrot
;
bankrot banke, države, kluba, podjetja
;
bankrot in stečaj
/
trgovec je pred bankrotom
/
osebni bankrot
//
ekspr.
idejni, moralni propad:
duševni, politični bankrot
;
moralni bankrot neoliberalizma
;
bankrot umetnosti
bankróten
-tna -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na bankrot:
bankrotna banka
;
bankrotne države
;
bankrotno stanje
/
duševno in moralno bankrotni ljudje
bankrotêr
-ja
m
(
ȇ
)
kdor bankrotira:
bankroterji in špekulanti
;
trgovec bankroter
;
pren.,
ekspr.
moralni bankroter
bankrotíranec
-nca
m
(
ȋ
)
kdor bankrotira:
imetje bankrotiranca
bankrotírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
doživeti bankrot, gospodarsko propasti:
banka, država je bankrotirala
;
podjetje je bankrotiralo
;
popolnoma, uradno bankrotirati
/
finančno bankrotirati
//
ekspr.
idejno, moralno propasti:
družba je etično, moralno bankrotirala
bankrotíran
-a -o:
politično bankrotirana vlada
bankrótnik
-a
m
(
ọ̑
)
zastar.
bankroter
bankrótnost
-i
ž
(
ọ̑
)
bankrotno stanje:
bankrotnost gospodarstva
;
pren.,
ekspr.
skrival je svojo intelektualno bankrotnost
bankrótstvo
-a
s
(
ọ̑
)
gospodarsko propadanje:
ločitev politike od ekonomike vodi v bankrotstvo
;
pren.,
ekspr.
bankrotstvo buržoazije pri urejanju nacionalnega vprašanja
banovánje
-a
s
(
ȃ
)
opravljanje banskih poslov:
v času njegovega banovanja
banovína
-e
ž
(
í
)
v stari Jugoslaviji
največja upravna enota:
razdelitev države na banovine
/
Dravska banovina
/
pritožil se je na banovino
na upravo banovine
banovínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na banovino:
banovinske meje
/
banovinski uradnik
bánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bane:
potegoval se je za bansko čast
;
banska palača
/
banska uprava
bántam
-a
m
(
ȃ
)
šport.
lažja kategorija težkoatletov:
v bantamu sta boksarja pokazala odličen slog
;
v prid. rabi:
bantam kategorija
bántamski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bantam:
prvak v bantamski kategoriji
bantuíd
-a
m
(
ȋ
)
antr.
pripadnik črnskega plemena Bantu:
bantustán
-a
m
(
ȃ
)
1.
območje, rezervat za pripadnike določene etnične skupine:
niso se mogli sprijazniti z življenjem v getoiziranih bantustanih
//
v obdobju apartheida
območje, rezervat za temnopolte Južnoafričane:
razvpiti bantustani v apartheidski Južni Afriki
2.
ekspr.
izolirano, zaostalo geografsko področje brez stika z okolico:
štetje glasov poteka tako kot v zadnjem bantustanu
/
med bantustanom in rajem
bantustanizácija
-e
ž
(
á
)
zlasti v Izraelu
ustanavljanje, oblikovanje bantustanov:
bantustanizacija zasedenih ozemelj
baobáb
-a
m
(
ȃ
)
bot.
tropsko drevo z izredno debelim deblom;
kruhovec
:
mogočen baobab
baptíst
-a
m
(
ȋ
)
pripadnik protestantske verske skupnosti, ki zahteva krst odraslih:
bil je goreč baptist
baptistêrij
-a
m
(
é
)
um.
prostor ali stavba za krščevanje;
krstilnica
:
romanski baptisterij
;
stolnica z baptisterijem
baptístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na baptiste:
baptistični pridigar
baptístinja
-e
ž
(
ȋ
)
pripadnica protestantske verske skupnosti, ki zahteva krst odraslih:
baptístovski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
zastar.
baptističen
:
baptistovska cerkev
bár
1
-a
m
(
ȃ
)
1.
nočni gostinski zabavni lokal:
plesalka v baru
2.
točilnica
,
bife
:
stopiti na kavo v bar
♦
gost.
ekspresni bar
kjer se streže stoječim gostom
;
snack bar
gostinski lokal, kjer se strežejo za pultom sedečim gostom pijače in na hitro pripravljene jedi
3.
omarica s pijačo v sprejemnici:
bár
2
-a
m
(
ȃ
)
fiz.
enota za merjenje zračnega pritiska:
bár
3
-a
m
(
ȃ
)
bot.
kulturna ali divja trava z debelim klasom, Setaria italica:
papiga obira bar
;
nekdaj so bar uporabljali podobno kot proseno kašo
bára
-e
ž
(
á
)
zastar.
močvirnat svet:
barába
-e
ž
(
ȃ
)
slabš.
ničvreden človek, malopridnež:
to je čisto navadna baraba
;
ta baraba mi še do danes ni vrnil dolga
;
ali še vedno hodi s tisto barabo?
//
zastar.
postopač
,
potepuh
:
barabe se nobene reči bolj ne bojijo kakor dela
barábež
-a
m
(
ȃ
)
ekspr.
ničvreden človek, malopridnež:
ti sakramenski barabež!
barábica
-e
ž
(
ȃ
)
nav. ekspr.
1.
manjšalnica od baraba:
bil je prava barabica
2.
nekdaj
poulični otrok:
predmestne barabice
barabíja
-e
ž
(
ȋ
)
slabš.
malopridno dejanje:
naredil je novo barabijo
/
pooseb.
družil se je z vso pocestno barabijo
barabín
-a
m
(
ȋ
)
ekspr.
ničvreden človek, malopridnež:
barabin je debelo lagal
barabínstvo
-a
s
(
ȋ
)
ekspr.
malopridnost
:
kakšno barabinstvo!
barabón
-a
m
(
ọ̑
)
ekspr.
ničvreden človek, malopridnež:
nesramni barabon!
barábski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na barabe:
barabski smeh
;
sam.:
v njegovem vedenju je nekaj barabskega
barábstvo
-a
s
(
ȃ
)
slabš.
malopridnost
:
za svoje barabstvo je dobil plačilo
baráčnica
-e
ž
(
ȃ
)
nar. vzhodno
astra
baráka
-e
ž
(
ȃ
)
zasilna, navadno lesena stavba:
postavljati barake
;
stanovati v baraki
;
lesena baraka
;
taboriščne barake
;
barake za vojaštvo
barákar
-ja
m
(
ȃ
)
kdor stanuje v baraki:
družil se je z delavci, z brezposelnimi, z barakarji
barákarski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na barakarje:
barakarski otrok
;
barakarska naselbina
barákica
-e
ž
(
ȃ
)
manjšalnica od baraka:
samotna barakica
barakúda
-e
ž
(
ȗ
)
zool.
velika roparska morska riba, Sphyraena barracuda:
jata barakud
barantáč
-a
m
(
á
)
slabš.
kupčevalec
,
prekupčevalec
:
v trg so prihajali sejmarji, barantači in mešetarji
;
zvijačen barantač
barantálec
-lca
[
barantau̯ca
]
m
(
ȃ
)
zastar.
kupčevalec
,
prekupčevalec
:
konjski barantalec
;
barantalec z vinom
barantánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od barantati:
po dolgem barantanju so se pogodili
/
Primorska je bila predmet političnega barantanja
barantáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
pog.
1.
pogajati se za ceno:
pri kupčiji nikdar ne baranta
;
barantal je s kmetom za vola
/
dijaki barantajo za rede
se pogajajo z učiteljem za boljše ocene
2.
kupčevati
,
prekupčevati
:
barantati z lesom
/
otroci barantajo z znamkami
zamenjavajo znamke
barantíja
-e
ž
(
ȋ
)
star.
1.
kupčija
,
(pre)kupčevanje
:
napravil je dobro barantijo
;
barantija s konji
;
pren.,
slabš.
razkrinkati politične barantije
2.
barantanje
:
barantija za njivo
baratáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
nar.
kupčevati
,
prekupčevati
:
baratati z lesom
bárati
-am
dov. in nedov.
(
ȃ
)
star.
vprašati
:
baraj njo, ne mene
;
barali so ga, kje je bil
;
barati po gospodarju
baráž
-a
m
(
ȃ
)
šport.
dodatno odločilno tekmovanje pri sabljanju:
o naslovu prvaka je odločal baraž
baráža
-e
ž
(
ȃ
)
voj.
ovira ali sistem ovir, ki preprečujejo sovražniku vdor, zapora:
prekoračiti baražo
barážen
-žna -o
(
ȃ
)
pridevnik od baraža, zaporen:
baražni balon
;
baražni ogenj
bárba
-e
m
(
ȃ
)
navt. žarg.
kapitan
:
izkušen barba
//
nav. neskl.,
pristavek k moškemu imenu, zlasti v dalmatinskem okolju
stric
:
govoril sem z barba Ivom
barbakán
-a
m
(
ȃ
)
arhit.
stavba, ki v srednjeveškem utrdbenem sistemu varuje glavni vhod:
barbár
-a
m
(
ȃ
)
1.
za stare Grke in Rimljane
pripadnik neciviliziranih ljudstev:
vdor barbarov
;
boji z barbari
2.
slabš.
nekulturen človek, surovež:
ali sem tak barbar? civiliziran barbar
barbarizácija
-e
ž
(
á
)
uvajanje barbarskih razmer:
barbarizacija rimskega cesarstva
/
težiti k barbarizaciji človeških vrednot
barbarízem
-zma
m
(
ī
)
1.
nekulturnost
,
surovost
:
boriti se proti barbarizmu
;
barbarizem nacistov
/
neznanci so zagrešili nov barbarizem nad spomenikom
2.
jezikosl.
po tujem jeziku narejena beseda ali zveza:
nasveti za odpravo barbarizmov
barbarizírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
uvajati barbarske razmere:
barbarizirati rimski imperij
/
antična umetnost se je barbarizirala
barbarizíran
-a -o:
num.
barbariziran novec
nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca
barbárka
-e
ž
(
ȃ
)
1.
za stare Grke in Rimljane
pripadnica neciviliziranih ljudstev:
barbarke z vzhoda
2.
slabš.
nekulturna ženska:
je prava barbarka
barbárski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na barbare:
barbarska ljudstva
/
barbarska drhal
;
barbarsko dejanje
barbárstvo
-a
s
(
ȃ
)
neomikanost
,
primitivnost
:
izkopati se iz barbarstva
//
slabš.
nekulturno, surovo dejanje:
barbarstva okupatorske vojske
♦
zgod.
barbarstvo
po Morganu in Engelsu
druga stopnja v razvoju človeške družbe
barbêra
-e
ž
(
ȇ
)
agr.
trta s srednje velikimi grozdi, ki se goji na Vipavskem:
vinogradi barbere
//
rdeče vino iz grozdja te trte:
piti barbero
bárbica
-e
ž
(
ȃ
)
bot.
rastlina z zlato rumenimi cveti, ki raste po nabrežjih, Barbaraea:
bárbika
-e
ž
(
ȃ
)
igrača, ki predstavlja dekle vitke postave in dolgih, navadno svetlih las:
barbike gredo še vedno dobro v promet
//
ekspr.
mlada ženska, ki po videzu spominja na tako igračo:
ozrl se je za barbiko
;
barbika z vitko postavo
barbír
-ja
m
(
í
)
nar.
padar
,
mazač
:
Bila sem pri barbirju, rekel mi je, da ne bi smela hoditi
(M. Kranjec)
barbiturát
-a
m
(
ȃ
)
farm.
uspavalno in pomirjevalno sredstvo:
zastrupljenje z barbiturati
barbón
-a
m
(
ọ̑
)
zool.
morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo;
bradač
bárček
-čka
m
(
ȃ
)
manjšalnica od bar
1
:
vsak večer se dobita v barčku
;
prijeten, hotelski barček
bárčica
-e
ž
(
ȃ
)
manjšalnica od barka:
ribiška barčica
♦
zool.
noetova barčica
užitna školjka plitvih morij, Arca noae
bárd
-a
m
(
ȃ
)
pri Keltih
ljudski pesnik in pevec:
pesem starodavnih bardov
//
ekspr.
pesnik, v katerega delih je izražen duh naroda, gibanja:
bil je bard svojega ljudstva
;
socialni bard
bardún
in
bardón -a
m
(
ȗ; ọ̑
)
nar.
vilice, s katerimi lovijo ribe;
osti
:
V grmu, ki je visel nad vodo, so takoj staknili štirizobati bardun na močnem, dolgem drogu
(F. Godina)
baréd
-a
m
(
ẹ̑
)
nar. zahodno
neobdelan, zapuščen svet:
ozki baredi s porumenelo travo
barél
-a
m
(
ẹ̑
)
v angleškem in ameriškem okolju
sodu podobna posoda različnih velikosti za tekočine ali razsuto blago:
barel za nafto
barét
-a
m
(
ẹ̑
)
1.
uradno pokrivalo sodnikov, rektorjev:
sodnik si je nadel baret in razglasil sodbo
;
rektor je snel baret
//
zastar.
biret
:
župnik s trirobim baretom na sivi glavi
2.
zastar.
baretka
:
črn baret
baréta
-e
ž
(
ẹ̑
)
baretka
:
za potovanje je najprimernejše pokrivalo bareta
barétka
-e
ž
(
ẹ̑
)
okrogla mehka čepica:
na glavi mu tiči pomečkana baretka
;
postrani poveznjena baretka
;
temno modra baretka
/
rdeče baretke
pripadniki specialne policijske enote v Srbiji po letu 1996
;
zelene baretke
posebna vojaška enota v nekaterih državah, usposobljena za zahtevne vojaške operacije
baréž
-a
m
(
ẹ̑
)
tekst.
lahka, večinoma svilena tkanina v platneni ali sukljani vezavi:
ima obleko iz lahkega bareža
baréžast
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
tekst.
ki je iz bareža:
barežasta obleka
bárhant
tudi
bárhent -a
m
(
á
)
debela, na narobni strani kosmata bombažna tkanina:
svilen barhant
;
bluza iz barhanta
♦
tekst.
double barhant
ki je tkan iz ene osnove in dveh votkov in na obeh straneh kosmat
bárhantast
-a -o
prid.
(
á
)
ki je iz barhanta:
barhantasta obleka
bárhanten
-tna -o
prid.
(
á
)
barhantast
:
otrok v barhantnih cunjah
bárhantov
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na barhant:
barhantova barva
/
barhantovo perilo
barhantasto
báričen
-čna -o
prid.
(
á
)
meteor.
nanašajoč se na zračni pritisk:
barična situacija
/
barična depresija
območje nizkega zračnega pritiska
bariêra
-e
ž
(
ȇ
)
1.
pregrada
,
ovira
,
zapora
:
postaviti, preskočiti bariero
/
pred plezalcem se dviga bariera stene
;
pren.
odpraviti carinske bariere
;
rušiti bariere tradicij
2.
mejna črta pri dvobojih:
postaviti se deset korakov od bariere
barígla
-e
ž
(
ȋ
)
1.
lesen ročni sodček:
ponudil mu je požirek iz barigle
;
prinesli so malico z bariglo vina
2.
sod, ki drži približno 600 litrov:
na vozu je peljal dve barigli vina
baríglica
-e
ž
(
ȋ
)
manjšalnica od barigla:
piti iz bariglice
;
bariglica žganja
;
bariglice za vodo
bárij
-a
m
(
á
)
kem.
mehka, na zraku neobstojna lahka kovina, element Ba:
bárijev
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na barij:
barijev hidroksid
;
barijev sulfat
;
barijeve spojine
♦
med.
barijeva kaša
raztopina barijevega sulfata, ki se da pacientu pri rentgenskem presvetljevanju, slikanju prebavne cevi
barík
-a
m
(
ȋ
)
(nov) hrastov sod za zorenje vina, ki daje vinu specifičen okus:
225-litrski barik
;
uporaba rabljenih barikov
;
klet z bariki
/
zorenje vina v barikih
//
vino, ki (do)zori v takem sodu:
srkal je barik
;
suha vina in bariki
;
v prid. rabi:
barik sod
barikáda
-e
ž
(
ȃ
)
nav. mn.
na hitro postavljena cestna pregrada ali zapreka, zlasti pri oboroženih spopadih:
na ulicah so postavili barikade
;
boriti se na barikadah
●
knjiž.
klicati na barikade
spodbujati k uporu, boju
barikáden
-dna -o
(
ȃ
)
pridevnik od barikada:
barikadni boji
barikíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od barikirati:
barikiranje vina
;
sod za barikiranje
barikírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
zoriti vino v (novih) hrastovih sodih, da se obogati s čreslovino, ki mu da značilen okus:
ponosen je na sode, v katerih barikirajo vina
barikíran
-a -o:
barikirana malvazija
;
barikirano vino
baríl
-a
m
(
ȋ
)
nar.
lesen ročni sodček:
piti iz barila
barílček
-čka
m
(
ȋ
)
manjšalnica od baril(ec):
barilček dobre pijače
barílec
-lca
m
(
ȋ
)
nar.
lesen ročni sodček:
natočiti barilec vina
bárin
-a
m
(
ȃ
)
v carski Rusiji
zemljiški gospod:
njegov oče je bil barin starega kova
barírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
fin.,
v zvezi
barirani ček
ček, ki se ne sme izplačati v gotovini, marveč le v brezgotovinskem obračunu:
barisfêra
-e
ž
(
ȇ
)
geol.
plast zemeljske oble, ki leži pod litosfero:
baríst
-a
m
(
ȋ
)
gost.
strokovnjak za pripravo mešanih pijač v baru;
barman
:
tečaj za bariste
barístka
-e
ž
(
ȋ
)
gost.
strokovnjakinja za pripravo mešanih pijač v baru:
baristka je pripravila dober koktajl
barít
-a
m
(
ȋ
)
min.
rudnina barijev sulfat, težec:
rudnik barita
baríten
-tna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na barit:
baritna ploščica
♦
grad.
baritni beton
beton, ki mu je dodan barit
;
kem.
baritno belilo
bela pigmentna barva
;
papir.
baritni papir
zelo bel brezlesni papir za ofsetni tisk ali fotografije
báriton
-a
m
(
ȃ
)
moški glas med tenorjem in basom:
poje bariton
;
dramatski bariton
//
nav. mn.
baritonist
:
nastopali so lirični baritoni
baritoníst
-a
m
(
ȋ
)
kdor poje bariton:
gostuje baritonist mariborske opere
;
pevski zbor išče basiste in baritoniste
báritonski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bariton:
ima lep baritonski glas
/
baritonska arija
barítov
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od barit:
baritova specifična teža
barítovica
-e
ž
(
ȋ
)
kem.
raztopina barijevega hidroksida:
barján
in
barjàn -ána
m
(
ȃ; ȁ á
)
kdor živi na barju ali je doma z barja:
barjánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na barje:
barjanska megla
;
barjanska šota
;
mehka barjanska tla
/
barjanski prebivalci
bárje
-a
s
(
ȃ
)
močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šota:
izsuševati barje
/
Ljubljansko barje
♦
geogr.
nizko barje
ki je poraslo s travo
;
visoko barje
ki je poraslo z mahovjem
bárjevec
-vca
m
(
ā
)
petr.
rjavi železovec, ki nastaja v barjih:
bárjevka
-e
ž
(
ā
)
bot.
močvirska orhideja z drobnimi rumeno zelenimi cveti, Microstylis monophyllos:
bárk
-a
m
(
ȃ
)
navt.,
nekdaj
trijamborna jadrnica s križnimi jadri:
bárka
-e
ž
(
ȃ
)
večji, delno pokrit čoln:
barke plavajo po morju
;
voziti se z ribiško barko
;
barka na motor, z jadri
;
pren.
barka življenja
//
star.
ladja
:
vojna barka je zasidrana v zalivu
/
Noetova barka
po bibliji
barka, s katero je Noe rešil svojo družino in živali vesoljnega potopa
●
barko voziti
pijan se opotekati; popivati
barkáča
-e
ž
(
á
)
čoln, zlasti za promet v pristaniščih:
pripeljal se je na motorni barkači
;
pristaniška barkača
//
slabš.
barka
:
s to barkačo se ne bom vozil
♦
navt.
večji čoln vojne mornarice
barkaróla
-e
ž
(
ọ̑
)
pesem beneških gondoljerjev:
zvoki barkarole
//
skladba v ritmu take pesmi:
zaigrati barkarolo
barkása
-e
ž
(
ȃ
)
čoln, zlasti za promet v pristaniščih:
barkasa je pristala v zalivu
;
tovorne barkase
♦
navt.
večji čoln vojne mornarice
bárkica
-e
ž
(
ȃ
)
barčica
:
odriniti barkico od brega
bárman
-a
m
(
ȃ
)
gost.
strokovnjak za pripravo mešanih pijač v baru:
barman meša koktajle
barnabít
-a
m
(
ȋ
)
rel.
menih reda, imenovanega po sv. Barnabu:
samostan barnabitov
baróčen
-čna -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na barok:
baročni slog
/
baročni oltar
;
hiša z baročnim pročeljem
;
baročno slikarstvo
/
naši baročni pisci
/
baročna glasba
//
knjiž.
zelo okrašen, razgiban, bujen:
baročna pisava
;
ekspr.
ženska baročne postave
baróčno
prisl.
:
slog je baročno preobložen
baróčnost
-i
ž
(
ọ̑
)
um.
značilnost baročnega:
slikovita baročnost pročelja
/
baročnost izražanja
barográf
-a
m
(
ȃ
)
meteor.
priprava, ki stalno zapisuje zračni pritisk:
barográfski
-a -o
(
ȃ
)
pridevnik od barograf:
barografsko pero
barográm
-a
m
(
ȃ
)
meteor.
trak, na katerega riše barograf krivuljo zračnega pritiska:
barók
-a
m
(
ọ̑
)
um.
evropski umetnostni slog med renesanso in klasicizmom:
elementi baroka v arhitekturi
;
barok v glasbi, v literaturi
/
razstava baroka
baročnih del
//
doba tega sloga:
pozni barok
baróka
-e
ž
(
ọ̄
)
star.
lasulja
:
sodnik si je nadel baroko
;
gledališka baroka
barokíst
-a
m
(
ȋ
)
umetnik baročne dobe:
četverica kranjskih barokistov
barokizírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
um.
predelovati v baročnem slogu:
barokizirati gotsko stavbo
bárokómora
-e
ž
(
ȃ-ọ̑
)
nepredušno zaprt prostor, v katerem se zračni tlak lahko poljubno spreminja in ki se uporablja zlasti v medicini:
zdravljenje v barokomori
;
prevoz ponesrečenega potapljača do bolnišnice z barokomoro
barométer
-tra
m
(
ẹ̄
)
priprava za merjenje zračnega pritiska:
barometer kaže (na) spremenljivo
;
barometer pada
;
živosrebrni barometer
;
pren.
kako kaže politični barometer? ta ustanova je bila barometer slovenske kulture
barométrski
-a -o
prid.
(
ẹ̄
)
nanašajoč se na barometer:
barometrsko stanje
/
barometrski minimum
barón
-a
m
(
ọ̑
)
1.
plemič, za stopnjo nižji od grofa:
grofje in baroni
;
nositi se, živeti kakor baron
bahaško, imenitno
/
baron Žiga Zois
2.
gospodarski mogotec:
industrijski baroni
3.
iron.
kdor se dela imenitnega:
poglejte ga, barona baronastega
baronát
-a
m
(
ȃ
)
zastar.
baronstvo
:
dobiti baronat
barónček
-čka
m
(
ọ̑
)
1.
baronov sin:
mladi baronček
2.
iron.
baron
:
ti grofički in barončki
baronésa
-e
ž
(
ẹ̑
)
baronova hči:
baronesa iz bližnjega gradu
baronét
-a
m
(
ẹ̑
)
v Angliji
plemič, za stopnjo nižji od barona:
barónica
-e
ž
(
ọ̑
)
baronova žena:
salon gospe baronice
//
baronova hči:
grofica Auersperg, rojena baronica Codelli
baroníja
-e
ž
(
ȋ
)
fevdalna baronova posest:
barónovka
-e
ž
(
ọ̑
)
star.
baronica
:
gospa baronovka
barónski
-a -o
(
ọ̑
)
pridevnik od baron:
baronski naslov
barónstvo
-a
s
(
ọ̑
)
baronski naslov:
dobiti baronstvo
bárski
1
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bar
1
:
a)
barski program
;
barska plesalka
/
ekspr.
barske cene
zelo visoke, pretirane
b)
barski pult
;
visok barski stolček
/
barske pijače
bárski
2
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na barje:
barski travniki
;
kisla barska zemlja
/
barski premog
♦
bot.
barska preslica
bàrt
1
bárta
m
(
ȁ á
)
star.,
s števnikom ali z izrazom količine
krat
1
:
več bartov mi je hudo
;
pridi drugi bart
;
še en bart zarajajva
bàrt
2
bárti
ž
(
ȁ ȃ
)
nar.,
s števnikom ali z izrazom količine
krat
3
:
Odkar je bila Meta pregnana s Karnic, jo je le nekaj barti videl
(Prežihov)
barúfa
-e
ž
(
ū
)
nar. primorsko
prepir
,
zdraha
:
same barufe dela
/
iz barufe je odnesel bunke
iz pretepa
barúsa
-e
ž
(
ȗ
)
zastar.
kocina
:
v bradi se srebrijo sive baruse
//
nav. mn.
daljša dlaka nad gobcem živali;
brk
:
zajčje baruse
barúsast
-a -o
prid.
(
ȗ
)
zastar.
kocinast
:
barusast možakar
bárva
-e
ž
(
ȃ
)
1.
lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča:
bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva
;
drap barva
;
kričeča, mirna, mrzla
neugodno delujoča
, pastelna, topla
ugodno delujoča
, živa barva
/
jesenske, mavrične barve
;
naravna barva lesa
;
harmonija barv
;
čut za barve
/
letos je modna barva oranžna
;
zelena barva je barva upanja
;
barva kriči, bode v oči
neprijetno učinkuje
;
barve se skladajo, se ujemajo
;
barve se tepejo
se ne ujemajo
2.
naravna obarvanost kože, obraza:
v njenih licih je že več barve
;
ima lepo, zdravo barvo
/
polt žametne barve
;
ljudje vseh jezikov in barv
3.
sredstvo za barvanje:
barva zaliva
;
modra barva hitro zbledi
;
to blago dobro prime barvo
;
mešati, nanašati, polagati barve
;
barvati, slikati z oljnato barvo
;
preproge obstojnih barv
;
barva je še sveža
/
cinkova bela, kovinska, vodena barva
/
tiskarska, zidna barva
;
barva za usnje
4.
ekspr.
prepričanje
,
mišljenje
,
nazor
:
pokazal je svojo pravo barvo
;
šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan
;
vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin
5.
knjiž.
izrazite poteze, značilnosti:
v romanu je precej lokalne barve
;
delo ima avtorjevo osebno barvo
6.
zvočna obarvanost:
pevkin glas ima prijetno barvo
;
barva glasu, tona, vokalov
7.
nav. mn.
razločevalno znamenje pripadnosti:
belo-modra barva je barva tega kluba
/
publ.,
z oslabljenim pomenom:
ekipa bo zastopala ljubljanske barve
;
igral je za barve Olimpije
8.
igr.
igralne karte z istim znakom:
napovedati barvo
●
vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve
bledi in rdi hkrati
;
publ.
barve svoje države je uspešno branil
na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe
;
opisovati razmere v rožnatih barvah
olepševalno
;
ljudi opisuje s črnimi barvami
negativno
♦
fiz.
komplementarni
ali
dopolnilni barvi
ki pomešani med seboj dasta belo barvo
;
spektralne barve
ki nastanejo pri razklonu belega žarka
;
kem.
barva
anorganska snov za barvanje
;
lov.
barva
krvna sled obstreljene divjadi
;
rel.
liturgične barve
barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika
;
zool.
varovalna barva
ki se ujema z barvo okolice
barválen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
teh.
ki je za barvanje:
barvalni stroj
;
vreči usnje v barvalno kad
bárvanec
-nca
m
(
ȃ
)
človek barvne polti:
belci in barvanci
bárvanje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od barvati:
barvanje tkanin
;
barvanje las
/
barvanje glasu
;
miljejsko barvanje oseb
bárvanka
-e
ž
(
ȃ
)
risba, namenjena za barvanje:
fototapete barvanke za otroške sobe
;
barvanke, lepljenke in kombinirane tehnike
//
knjiga, navadno otroška, s takimi risbami;
pobarvanka
:
obračati liste v barvanki
;
otrokom so podarili barvanke, sestavljanke in spominske knjige
;
neprodane zaloge barvank
bárvanost
-i
ž
(
ȃ
)
lastnost barvanega:
neizrazita barvanost
bárvar
-ja
m
(
ȃ
)
1.
kdor se poklicno ukvarja z barvanjem:
barvar porcelana, tekstila
;
barvar in ličar
2.
lov.
pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi:
barvaríja
-e
ž
(
ȋ
)
barvarna
:
barvarija usnja in čevljev
/
brez plačila davka ne bo smela imeti barvarije
barvarske obrti
barvárna
-e
ž
(
ȃ
)
barvarska delavnica:
barvarno so postavili k vodi
//
barvarski obrat v tovarni:
v barvarni in v tkalnici imajo enake norme
barvárnica
-e
ž
(
ȃ
)
barvarna
:
barvarnice imajo premalo sprejemališč
/
tovarniška predilnica in barvarnica
bárvarski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na barvanje ali barvarstvo:
barvarski pomočnik
;
barvarska delavnica, obrt
bárvarstvo
-a
s
(
ȃ
)
barvarska obrt:
zaposlen je v barvarstvu
//
opravljanje barvarskega poklica:
bárvast
-a -o
prid.
(
ȃ
)
1.
ki vsebuje barvo;
barven
:
barvasti svinčniki
;
barvaste krede
/
barvasto prebivalstvo
barvnopolto
/
barvaste kovine
vse kovine razen železa in železovih zlitin
;
barvasta metalurgija
//
ki je v barvah;
ant.
črno-bel
:
barvast posnetek
;
barvasta fotografija
2.
ki se mu da drugačna barva, kot jo ima navadno:
barvast papir
;
barvasta tkanina
;
barvasto steklo
bárvati
-am
nedov.
(
ȃ
)
1.
prepajati, pokrivati z barvo:
barvati steno, volno
;
barvati z zeleno barvo
;
barva si lase, ustnice
♦
med.
barvati histološki preparat
2.
povzročati obarvanost:
zarja barva oblake
;
listje se barva
;
pren.
barvati glas, pesniški izraz
bárvan
-a -o:
rdeče barvan pod
;
barvani ljudje
barvnopolti
bárven
-vna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na barvo:
barvni kontrasti, odtenki
;
ubranost barvnih tonov
;
barvna harmonija
;
široke barvne ploskve
/
barvna snov
;
barvno sredstvo
/
barvna lestvica, skala
♦
med.
barvna slepota
nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene
;
tisk.
barvni valj
//
ki vsebuje barvo:
barvni trak za pisalni stroj
;
barvni svinčniki
/
človek barvne polti
človek, ki ni bele rase
/
barvne kovine
vse kovine razen železa in železovih zlitin
;
barvna metalurgija
//
ki je v barvah;
ant.
črno-bel
:
barvni diapozitiv
;
cinemaskopski barvni film
;
barvna fotografija
;
barvna televizija
/
barvni kliše, lesorez, tisk
bárvno
prisl.
:
barvno dognana slika
;
barvno vzorčaste tkanine
bárvenost
-i
ž
(
ȃ
)
1.
lastnost barvnega;
barvnost
:
medla barvenost cvetov
/
barvenost govorice
2.
zastar.
barvitost
:
vabeča barvenost velemesta
bárvica
-e
ž
(
ȃ
)
nav. mn.
sredstvo za barvanje pri šolskem risanju:
škatlica vodenih, vodnih barvic
;
tempera barvice
;
čopič za barvice
♦
etn.
barvice prodajati, ugibati
otroška igra, pri kateri se ugiba, katero barvo kdo predstavlja
barvílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
ki je za barvanje:
barvilna raztopina
;
barvilne snovi
/
barvilna moč
♦
bot.
barvilni brošč
rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum
;
barvilni skalovec
grmičast lišaj, iz katerega se pridobiva vijoličasto barvilo lakmus, Roccella tinctoria
barvílnica
-e
ž
(
ȋ
)
izdelovalnica barvil:
delati v barvilnici
//
zastar.
barvarna
:
♦
bot.
barvilnice
visoke trajnice z barvilnimi jagodami, Phytolaccaceae
barvílnik
-a
m
(
ȋ
)
posoda za barvilo:
barvílo
-a
s
(
í
)
1.
snov, ki daje organizmu in njegovim delom barvo:
ljudje brez kožnega barvila
;
krvno, lasno, žolčno barvilo
/
zeleno rastlinsko barvilo
klorofil
2.
snov za barvanje:
barvilo za hrano, živila
;
barvilo za lase, nohte
;
barvila za tiskalnike
;
barvila za tekstil, tkanine
;
(umetna) barvila, konzervansi in arome
//
ličilo
:
barvilo za ustnice
3.
kem.
organska snov za barvanje:
bazično barvilo
;
naravna barvila
/
anilinsko barvilo
4.
ličilo
:
barvilo za ustnice
barvína
-e
ž
(
í
)
barvilo
:
rdeča krvna barvina
/
barvati z organskimi barvinami
barvít
-a -o
prid.
, barvítejši
(
ȋ
)
1.
poln, bogat barv:
barvito cvetje
/
barvita pokrajina
2.
poln izrazitih, značilnih potez:
barvit jezik
;
barvit opis
/
barvita skladba
zvočno bogata skladba
barvíto
prisl.
:
barvito karakterizirati osebe
;
barvito poslikana podoba
barvítost
-i
ž
(
ȋ
)
lastnost, značilnost barvitega:
barvitost cvetja
/
barvitost Jurčičevega jezika
;
barvitost pripovedi
;
Pariz jo je prevzel s svojo barvitostjo
/
hvalijo barvitost njegove skladbe
;
zvočna barvitost
barvljív
-a -o
prid.
(
ī í
)
ki se da barvati:
lahko barvljiva snov
bárvnica
-e
ž
(
ȃ
)
tisk.
naprava pri tiskalnem stroju za nanašanje barve na stavek:
produktivnost strojev se je povečala tudi zaradi izboljšanih barvnic
♦
biol.
celica z barvilom pri človeku ali živalih, ki lahko prilagaja barvo kože okolici
bárvnik
-a
m
(
ȃ
)
šol.
barvni svinčnik:
v prvem razredu rišejo z barvniki
♦
tisk.
korito za barvo pri tiskalnem stroju
barvnokóžec
-žca
m
(
ọ̑
)
človek barvne kože:
belci in barvnokožci
barvnopôlt
-a -o
[
barwnopou̯t
]
prid.
(
ȏ ō
)
ki je barvne polti:
barvnopolti narodi
bárvnost
-i
ž
(
ȃ
)
1.
lastnost barvnega:
neizrazita barvnost fasad
/
barvnost glasu
2.
sposobnost za sprejemanje barve:
precejšnja barvnost volne
barvomér
-a
m
(
ẹ̑
)
teh.
priprava za merjenje intenzivnosti barv;
kolorimeter
barvoslôvje
-a
s
(
ȏ
)
nauk o barvah in tehniki barvanja:
barvotísk
-a
m
(
ȋ
)
tisk. žarg.
barvni tisk:
reprodukcija v barvotisku
//
tiskana barvna slika:
stene so našarjene s številnimi barvotiski
baržún
-a
m
(
ȗ
)
knjiž.
tkanina s ščetkasto površino na eni strani;
žamet
:
prevleka iz rdečega baržuna
;
mah je mehek kakor baržun
/
oblečena je v svilo in baržun
baržúnast
-a -o
prid.
(
ȗ
)
knjiž.
žametast
:
baržunast telovnik
;
baržunasta obleka, zavesa
/
baržunasti stoli
//
ekspr.
podoben žametu:
baržunast mah
;
njena baržunasta lica
/
baržunaste oči
baržúnasto
prisl.
:
baržunasto črn
baržúnov
-a -o
(
ȗ
)
pridevnik od baržun:
baržunov lesk
bás
-a
m
(
ȃ
)
1.
najnižji moški glas:
peti bas
/
govoriti z basom
;
debel, globok bas
//
nav. mn.
basist
:
basi v zboru so prešibki
;
filharmonija išče base
2.
glasbilo z najnižjim glasom:
igrati bas, na bas
3.
basovska tipka:
harmonika z osemdesetimi basi
♦
etn.
lončeni bas
ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur
;
glasb.
generalni bas
basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami
;
prvi bas
najvišji glas med basi
basáč
-a
m
(
á
)
nekdaj
kdor nabija topove:
basač tretjega topa
basálnik
-a
[
basau̯nik
]
m
(
ȃ
)
nekdaj
palica za nabijanje pušk ali topov:
básati
bášem
tudi
básam
nedov.
,
tudi
basájte;
tudi
basála
(
á ȃ
)
1.
s silo polniti, tlačiti:
basati pipo
/
basati si jabolka v žepe
2.
polniti orožje z naboji;
nabijati
:
basati puško
/
basati možnar
3.
nar. gorenjsko
seliti se:
vrgli so me iz bajte, še danes moram basati
4.
brezoseb.,
pog.
biti v stiski, zlasti glede na denar, čas:
ob koncu meseca ga vselej baše
;
zdaj se obirate, potem vas bo pa basalo
básati se
pog.
1.
tlačiti se, riniti se:
potniki so se basali v avtobus
2.
naglo, pohlepno jesti:
otroci se bašejo s potico
●
zastar.
počasi se je basala s koleslja
nerodno lezla, kobacala
básbáriton
-a
m
(
ȃ-ȃ
)
glasb.
basovski glas z visoko lego:
samospev za basbariton in klavir
básbaritoníst
-a
m
(
ȃ-ȋ
)
kdor poje basbariton:
gostiti odličnega basbaritonista
;
solistični koncert basbaritonista
baseball
ipd.
gl.
bejzbol
ipd.
básek
-ska
m
(
ȃ
)
ekspr.
šibek, slaboten bas:
govoriti z mehkim baskom
baselski
-a -o
[
bázəlski
]
prid.
(
á
)
nanašajoč se na Basel:
baselske znamenitosti
♦
rel.
baselski koncil
koncil v Baslu od 1431 do 1448
básen
1
-sni
ž
(
ȃ
)
lit.
poučna pripoved, v kateri nastopajo poosebljene živali ali stvari:
basni Krilova
;
basen o lisici in grozdju
básen
2
-sna -o
(
ȃ
)
s števnikom
pridevnik od bas 3:
80-basna harmonika
básenca
-e
[
basənca
]
ž
(
ȃ
)
ekspr.
manjšalnica od basen:
poslušaj mojo basenco
básenski
-a -o
[
basənski
]
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na basen:
basenska folklora
basic
-a
[
bêjzik
]
m
(
ȇ
)
rač.
programski jezik za reševanje tehničnih, naravoslovnih problemov s preprostimi in majhnimi računalniškimi sistemi:
uporaba basica
basírati
-am
nedov.
(
ȋ
)
pog.
1.
peti bas:
v zboru je vneto basiral
2.
ekspr.
govoriti z basom:
prehlajen je, zato tako basira
basíst
-a
m
(
ȋ
)
kdor poje bas:
basist poje samospeve
;
dirigent je razpostavil basiste in tenoriste
//
kdor igra (na) bas:
orkester išče basista
basístka
-e
ž
(
ȋ
)
ženska, ki igra (na) bas:
basistka in pevka
basketball
-a
[
báskedbol
]
m
(
ȃ
)
v angleškem in ameriškem okolju
košarka
:
igrati basketball
báskitára
in
bás kitára
-e
ž
(
ȃ-ȃ
)
električna kitara z navadno štirimi jeklenimi strunami, ki zveni oktavo nižje od klasične kitare:
igrati baskitaro
;
skladatelj in virtuoz na električni baskitari
báskitaríst
in
bás kitaríst
-a
m
(
ȃ-ȋ
)
kdor igra na baskitaro:
novi album je predstavil njihov baskitarist
;
pevec in baskitarist ansambla
básklarinét
-a
m
(
ȃ-ẹ̑
)
glasb.
glasbilo, ki zveni oktavo nižje od klarineta:
elegija za basklarinet in klavir
báskovka
-e
ž
(
ȃ
)
okrogla mehka čepica, kakršno nosijo Baski:
báskovski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Baske:
baskovski jezik
/
baskovska čepica
báskovščina
-e
ž
(
ȃ
)
baskovski jezik:
pesmi v baskovščini
;
baskovščina in katalonščina
basmáti
-ja
m
(
ȃ
)
dolgozrnati riž iz Indije in Pakistana z značilnim vonjem:
skodelica rjavega basmatija
/
riž basmati
;
v prid. rabi:
basmati riž
básnik
-a
m
(
ȃ
)
zastar.
basnopisec
básniti
-im
nedov.
(
ȃ
)
knjiž.,
zastar.
pripovedovati o nenavadnih stvareh, bajati:
kdo nam bo odslej basnil, kot si znal le ti?
basnopísec
-sca
m
(
ȋ
)
pisec basni:
basnopisec Ezop
basnoslôvec
-vca
m
(
ȏ
)
zastar.
kdor proučuje basni:
nova dognanja basnoslovcev
//
knjiž.
basnopisec
:
basnoslovec Krilov
básov
-a -o
prid.
(
ȃ
)
zastar.
basovski
:
mož z basovim glasom
/
basove strune
básovski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bas:
govoriti z basovskim glasom
;
basovska partija skladbe
/
basovski instrumenti
♦
glasb.
basovski ključ
znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f
basrelief
tudi
báreliéf -a
[
bárelijéf
]
m
(
ȃ-ẹ̑
)
um.
relief, pri katerem liki le malo izstopajo iz osnovne ploskve, ploski relief:
stene so okrašene z basreliefi
basreliefen
tudi
báreliéfen -fna -o
[
bárelijéfən
]
prid.
(
ȃ-ẹ̑
)
um.
upodobljen v basreliefu:
basreliefen profil
basso buffo
bassa buffa
[
báso búfo
]
m
(
ȃ, ȗ
)
glasb.
basovski glas za komične vloge:
partitura za basso buffo
/
pooseb.
nastopa znameniti basso buffo
basso continuo
bassa continua
[
báso kontínuo
]
m
(
ȃ, ȋ
)
glasb.
basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami:
orgle so izvajale basso continuo
básta
medm.
(
ȃ
)
pog.
konec
1
,
zadosti
,
dovolj
:
nehaj že, basta
;
ta bo moj – pa basta!
bastárd
-a
m
(
ȃ
)
1.
biol.
potomec staršev z različno dedno osnovo;
križanec
:
ta kanarček, pes je bastard
/
pren.
žanrski bastard
2.
slabš.
nezakonski otrok, zlasti če so njegovi starši iz zelo različnih družbenih razredov:
v hiši svojega bogatega očeta se je počutil tujca in bastarda
//
izrodek
,
izvržek
:
rekli so, da je svinja in bastard
;
aroganten bastard
bastárden
-dna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bastarde:
bastardna žival
;
pren.
ta beseda je bastardna tvorba
bastardírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
biol.
medsebojno oploditi živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti;
križati
:
bastardirati rž in pšenico
;
bastardirati žrebca z oslico
bastardíran
-a -o:
bastardirane čebele
bastárdka
-e
ž
(
ȃ
)
biol.
potomka staršev z različno dedno osnovo;
križanka
2
:
bastárdski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bastarde:
grof in njegov bastardski sin
;
pren.
bastardska mešanica stilov
bastíja
-e
ž
(
ȋ
)
srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi:
stražiti na bastiji
/
Bastija
ječa v Parizu, ki so jo revolucionarji zavzeli leta 1789
//
utrdba sploh:
bastijón
tudi
bastión -a
m
(
ọ̑
)
voj.
izpostavljeni del trdnjavskega obzidja:
zunanji bastijon trdnjave
bastíjski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od bastija:
bastijsko zidovje
bastonáda
-e
ž
(
ȃ
)
nekdaj
kaznovanje s šibanjem po podplatih ali hrbtu:
strahovati z bastonado
basúlja
-e
ž
(
ú
)
star.
svinja za pitanje:
tolsta basulja
bàš
člen.
(
ȁ
)
star.
poudarja trditev;
prav
,
ravno
:
baš to mi ugaja
;
baš za naše kraje so se bili vroči boji
;
baš narobe je res
;
v dežju ni baš prijetno na pot
/
plačeval je, kakor se mu je baš zljubilo
pač
/
baš je šel mimo
pravkar, ravnokar
bašibozúk
-a
m
(
ȗ
)
v fevdalni Turčiji
vojak neregularne vojske:
krdelo divjih bašibozukov
bášti
člen.
(
ȃ
)
zastar.
poudarja trditev;
prav
,
ravno
:
bašti tedaj ni mogel na semenj
bàt
in
bát báta
m
(
ȁ á; ȃ
)
1.
leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju:
tolkel je z batom po sekiri, dokler se grča ni razklala
;
zabijati kole z batom
♦
šport.
palica za igranje biljarda
2.
strojn.
strojni del, ki se giblje v valju:
bat se hitro premika
/
dvostranski bat
ki je na obeh straneh v stiku z delovno snovjo
;
enostranski bat
ki je samo na eni strani v stiku z delovno snovjo
;
gib bata
báta
-e
ž
(
á
)
pog.
vata
:
zamaši si ušesa z bato
batálja
-e
ž
(
á
)
zastar.
boj
,
bitka
:
krvava batalja
bataljón
-a
m
(
ọ̑
)
1.
vojaška enota iz več čet:
prva četa drugega bataljona
/
jurišni, tankovski bataljon
;
kazenski bataljon na soški fronti
;
bataljon za zveze
/
predsednik republike je pregledal častni bataljon
2.
ekspr.,
z rodilnikom
velika množica:
cel bataljon otrok se podi po dvorišču
bataljónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na bataljon:
bataljonski komisar, štab
/
bataljonsko povelje
bátast
-a -o
prid.
(
ā
)
podoben batu:
bataste noge
batáta
-e
ž
(
ȃ
)
bot.
tropska rastlina z velikimi sladkimi gomolji, Ipomoea batatas:
bátec
-tca
m
(
ȃ
)
batek
:
lesen batec
bátek
-tka
m
(
ȃ
)
manjšalnica od bat:
udariti z batkom
báten
1
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bat 2:
batni kompresor, motor, stroj
;
batna črpalka
/
batni obroči
tesnilni obroči v utorih na obodu bata
batén
2
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
pog.
ki je iz vate, vaten:
baten zamašek
bateríja
-e
ž
(
ȋ
)
1.
osnovna vojaška enota v topništvu:
sem pride protiletalska baterija, dvajset mož
//
skupina topov:
baterija bruha, molči
;
zdaj strelja naša baterija
;
protiletalska baterija
;
ogenj obalnih baterij
2.
elektr.
zaporedno ali vzporedno vezani akumulatorski ali galvanski členi:
polniti baterijo
;
prazna baterija
;
magnetofon, radio na baterije
/
akumulatorska, galvanska, suha baterija
//
električna žepna svetilka:
svetiti si z baterijo
;
žepna baterija
;
vložek za baterijo
3.
teh.
več naprav skupaj, ki tvorijo funkcionalno celoto:
kuhinjska, mešalna baterija
;
sanitarna baterija
celotna vodna in odtočna inštalacija v stanovanju
4.
ekspr.,
z rodilnikom
velika množina:
na polici stoji cela baterija steklenic
♦
ped.
testna baterija
skupina psiholoških ali pedagoških testov, ki tvorijo celoto
bateríjec
-jca
m
(
ȋ
)
zastar.
topničar
,
artilerist
:
kantina za baterijce
bateríjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na baterijo:
a)
baterijski častnik
;
baterijski ogenj
;
baterijska enota
b)
baterijski magnetofon, radijski sprejemnik
;
baterijska svetilka
;
baterijsko vžiganje
batìč
-íča
in
bátič -a
m
(
ȉ í; ȃ
)
batek
:
batič pri zavori
batík
in
bátik -a
m
(
ȋ; ȃ
)
tekst.
tkanina z vzorci, potiskanimi s pomočjo voska:
halja iz batika
;
v prid. rabi:
izdelati v batik tehniki
batiméter
-tra
m
(
ẹ̄
)
teh.
priprava za merjenje vodnih globin;
globinomer
batimétrski
-a -o
prid.
(
ẹ̄
)
nanašajoč se na batimeter:
batimetrska pomorska karta
bátina
-e
ž
(
ȃ
)
1.
nav. mn.,
ekspr.
močen udarec:
ali bodo padale batine! dobiti batine
/
obsodili so ga na trideset batin
2.
star.
palica
:
zamahniti z grčavo batino
bátinanje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od batinati:
kaznovati z batinanjem
/
to je bilo batinanja!
bátinati
-am
nedov.
(
ȃ
)
nekdaj
kaznovati z udarci palice:
javno so ga batinali
/
ekspr.
batinali so ga kakor psa
pretepali, tepli
batíranka
-e
ž
(
ȋ
)
nekdaj
z vato podložena jopica ali krilo:
topla batiranka
batírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
pog.
vatirati
:
batirati plašč
batíran
-a -o:
batirani visoki čevlji
báti se
bojím se
nedov.
, bój se bójte se; bál se
(
á í
)
1.
čutiti strah, biti v strahu:
ponoči in v gozdu se otrok boji
;
nič se ne boj
;
hudo, močno, zelo se bati
;
na smrt se bojim
;
preh.
bati se sovražnika
;
boji se ga kot hudič križa, kot živega vraga
zelo
/
elipt.:
nič se bati!
pog.
nič bati!
//
čutiti spoštljiv strah:
fant se boji samo očeta
;
boga se bati
;
celo šefa se ne boji
2.
preh.
s strahom pričakovati kaj neprijetnega:
bati se kazni, smrti, toče, trpljenja
/
lakote se jim ni bati
;
tako oblečen se ne bojim mraza
//
ne želeti si, ne marati:
bati se odgovornosti, stroškov, zamere
;
teh razgrajačev se vse boji
/
bojijo se njenega strupenega jezika
3.
z nedoločnikom kot predmetom
ne imeti dovolj poguma;
ant.
upati si
:
vsako stvar se boji začeti
;
boji se jim zameriti
;
bal se je zaplavati
;
fantje so se bali (iti) k vojakom
;
boji se (iti) domov
/
ta se boji deklet
se jih plašno izogiba
4.
biti v skrbeh za koga ali za kaj:
starši se boje za otroke
;
boji se za njegovo srečo, zdravje
/
bati se za imetje, zaslužek
/
ne boj se, vse bo dobro
;
bal sem se, da me bodo napak razumeli
;
boji se, kaj bo
/
Janez se boji, da bo brat umrl
;
s pleonastično nikalnico
boji se, da bi mu brat ne umrl, da mu brat ne umre
boji se, da bi brat umrl
5.
ekspr.
domnevati
,
meniti
2
,
misliti
:
bojim se, da ni tako, kot mislite
;
slišal se je krohot, da sem se bal, da bo sobo razneslo
;
bojim se, da se motiš
;
bojim se, da se ne motiš
da imaš prav
;
ne boš mi ušel, ne boj se
nikar ne misli
/
bojim se, da vas motim
●
ekspr.
ni se bal ne biriča ne hudiča
nikogar se ni bal; vse si je upal
;
ekspr.
ali se ne bojiš boga
kako si upaš kaj takega storiti
;
bati se lastne sence
bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv
;
pri tem delu se ga ne bojim
upam se meriti z njim
;
preg.
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi
bojé se
zastar.
:
šli so ga iskat, ne boje se mraza in noči
bojèč se
-éča -e:
boječ se jeze, pikrih opazk
;
zastar.
prečula je vso noč, neizmerno boječa se zanj;
prim.
boječ
batisfêra
-e
ž
(
ȇ
)
1.
teh.
jeklena krogla za raziskovanje morskih globin:
okrogla okenca batisfere
2.
geogr.
območje morskih globin:
rastlinstvo in živalstvo batisfere
batiskáf
-a
m
(
ȃ
)
teh.
podmornici podobna naprava za raziskovanje večjih morskih globin:
batiskaf se spušča v globino
batíst
-a
m
(
ȋ
)
fina lanena ali bombažna tkanina:
bel, rožnat batist
;
robec iz dragega batista
/
v batist oblečena
♦
med.
Billrothov batist
impregnirana bombažna tkanina
batístast
-a -o
prid.
(
ȋ
)
zastar.
batisten
:
batistasto perilo
batísten
-tna -o
prid.
(
ȋ
)
ki je iz batista:
batisten robček
;
batistna obleka
;
tanka batistna srajca
batístov
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od batist:
batistov robček
bátjuška
-e
m
(
ȃ
)
spoštljivo, v ruskem okolju
oče
,
očka
1
:
batjuška car
;
pren.,
ljubk.
O batjuška [Murn], zakaj si šel od nas?
(O. Župančič)
bátnica
-e
ž
(
ȃ
)
strojn.
drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj:
bátnik
-a
m
(
ȃ
)
strojn.
batnica
batolít
-a
m
(
ȋ
)
petr.
velika gmota globočnine:
batométer
-tra
m
(
ẹ̄
)
teh.
priprava za merjenje vodnih globin;
globinomer
báv
medm.
(
ȃ
)
izraža prestrašitev koga:
bav bav, ga je ustrašila skozi okno
bavárski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Bavarce ali Bavarsko:
bavarski knez
;
bavarsko pivo
bavbáv
-a
m
(
ā
)
otr.
namišljeno bitje, ki vzbuja strah:
če ne boš priden, te bo vzel bavbav
;
mati straši otroke z bavbavom
;
strašen bavbav
/
ekspr.
rak ni več bavbav
bávh
-a
m
(
ȃ
)
nar. koroško
belkast vol:
bávha
-e
ž
(
ȃ
)
nar. koroško
belkasta krava:
báviti se
-im se
nedov.
(
á ȃ
)
ukvarjati se:
baviti se z lovom, s politiko
;
baviti se z mladino
;
bavi se z mislijo, da bi odšel
;
resno se baviti s finančnimi vprašanji
/
baviti se z italijanščino
študirati italijanščino
, s prevajanjem
prevajati
bávkati
-am
nedov.
(
ȃ
)
lov.
na kratko se oglašati:
v dolini bavka preplašen srnjak
;
lisjak bavka
bávša
-e
ž
(
ȃ
)
nar.
belkasta krava:
Bavša je dvignila rep in nerodno zaritala po vrtu
(C. Kosmač)
bávta
in
bálta -e
[
bau̯ta
]
ž
(
ȃ
)
težka gozdna sekira za tesanje:
zamahniti z ostro bavto
bávtara
-e
ž
(
á
)
1.
manjša, preprosta loputna vrata:
odpreti bavtaro nad svinjskim koritom
;
strešna bavtara
2.
kos blaga pri kratkih moških hlačah, ki se spredaj odpenja:
zapeti bavtaro
;
hlače na bavtaro
bávtarica
-e
ž
(
á
)
manjšalnica od bavtara:
imel je odpeto bavtarico
báza
1
-e
ž
(
ā
)
1.
osnova
,
podlaga
:
materialna baza družbe
/
izkoristiti domačo surovinsko bazo
;
energetska baza težke industrije
;
publ.:
postaviti organizacijo na množično bazo
;
vse to so izvedli na prostovoljni bazi
//
bistvena sestavina:
lak na acetonski bazi
//
na kar se kdo opira, zanaša:
močna, široka, zvesta volilna baza
2.
kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo zlasti vojaške sile za operacije, oporišče:
čete se vračajo v svoje baze
;
letalska, pomorska, vojaška baza
/
partizanska baza
;
baza 20
med narodnoosvobodilnim bojem
sedež centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in izvršnega odbora Osvobodilne fronte v Kočevskem Rogu
/
alpinistična odprava si je uredila bazo
;
baza za raketne izstrelke
//
kraj, ki služi podpori, oskrbi, izvajanju česa sploh:
avtocestna, vzdrževalna baza
;
logistična, tehnična baza
;
stalna, tradicionalna baza
/
učne baze za izpopolnjevanje, prakso (bodočih) zdravnikov
3.
zbirka urejenih podatkov, zlasti digitalnih:
shraniti, vnesti, vpisati v bazo
;
bibliografska, informacijska, relacijska baza
;
vpogled v bazo
;
osnovno, zahtevno delo z bazami
/
obsežna podatkovna baza
;
elektronska, računalniška, virtualna baza
♦
agr.
krmna baza
vsa razpoložljiva krma
;
anat.
baza
spodnji, širši del kakega organa
;
geogr.
erozijska baza
nivo, do katerega more reka poglabljati strugo
;
grad.
asfaltna baza
;
jezikosl.
artikulacijska baza
od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov
;
um.
baza stebra
podstavek, podnožje
báza
2
-e
ž
(
ā
)
kem.
snov, ki tvori s kislinami soli, v vodni raztopini pa hidroksilne ione:
dušikove baze
;
močne, šibke baze
bazálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na baza
1
;
osnoven
,
temeljen
:
bazalna plast
♦
bot.
bazalna celica
celica, s katero so nekatere alge pritrjene na podlago
;
geol.
bazalni konglomerat
;
med.
bazalni metabolizem
bazált
-a
m
(
ȃ
)
petr.
temno rjava ali črna steklasta predornina:
skladi črnega bazalta
;
tlak iz bazalta
bazálten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
ki je iz bazalta:
bazaltni stebri
;
bazaltna skala
bazáltov
-a -o
prid.
(
ȃ
)
zastar.
bazalten
:
bazaltova barva
bazár
-ja
m
(
ȃ
)
1.
v orientalskem okolju
tržni prostor:
prodajati na bazarju
;
množica vrvi po bazarju
;
bučen, pisan bazar
;
carigrajski bazar
;
pokriti bazar
2.
trgovina z raznovrstnimi drobnimi, cenenimi predmeti:
kupiti igračo v bazarju
3.
prireditev, na kateri se prodajajo raznovrstni (podarjeni) izdelki, zlasti ročni, navadno v dobrodelne namene:
ženski klub je priredil bazar
;
božični, novoletni bazar
;
darilni bazar
;
stojnice na bazarju
/
dobrodelni bazar
//
prireditev, na kateri se predstavljajo novosti, novi izdelki na določenem področju:
diabetični, knjižni bazar
;
modni bazar
bazárski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bazar:
bazarski vrvež
/
bazarsko blago
bázedov
-a
m
(
ȃ
)
med.
bolezen zaradi čezmernega delovanja žleze ščitnice:
imeti bazedov
bázedovka
-e
ž
(
ȃ
)
med.
bolezen zaradi čezmernega delovanja žleze ščitnice:
zdravilo za bazedovko
bazén
1
-a
m
(
ẹ̑
)
1.
obzidan prostor za vodo:
kopati se v bazenu
;
betoniran bazen
;
plavalni, zimski bazen
;
bazen s termalno vodo
/
akumulacijski bazen hidroelektrarne
/
masažni bazen
manjši bazen z masažnimi šobami, navadno s toplejšo vodo
♦
šport.
olimpijski bazen
dolg 50 metrov
2.
s prilastkom
ozemlje okoli kakega središča;
območje
:
gospodarska vloga Maribora in mariborskega bazena
;
podonavski, zasavski bazen
;
države sredozemskega bazena
/
krimski rekreacijski bazen
//
okoliš z naravnimi bogastvi:
gozdarsko-lesni bazen
;
premogovni, surovinski bazen
bázen
2
-zna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na baza
1
:
bazno taborišče odprave
/
bazni aerodrom
bázen
3
-zna -o
(
ȃ
)
pridevnik od baza
2
:
bazni del spojine
bazénček
-čka
m
(
ẹ̑
)
manjšalnica od bazen:
otroško igrišče z bazenčkom
bazénski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na bazen:
čistiti bazensko dno
/
bazenski zdravstveni center
bázičen
1
-čna -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na baza
1
:
bazična industrija
;
bazične investicije
;
bazična znanost
♦
jezikosl.
bazični slovar
slovar, ki vsebuje najpogostejše besede
bázičen
2
-čna -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na baza
2
:
bazična reakcija
;
bazično barvilo
bázičnost
-i
ž
(
ā
)
kem.
lastnost baz
2
:
stopnja bazičnosti
/
povečati bazičnost tal
bazídij
-a
m
(
í
)
nav. mn.,
bot.
celica gliv, ki nosi na vrhu trose;
trosni podstavek
baziláren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
anat.
nanašajoč se na bazo lobanje, spodnji:
bazilarna dolžina
bazilêj
-a
m
(
ȇ
)
v bizantinski državi
vladar
,
cesar
:
mogočni bazilej
bazilijánec
-nca
m
(
ȃ
)
rel.
menih reda sv. Bazilija:
samostan bazilijancev
bazilijánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bazilijance:
bazilijanska opatija
bazílika
1
-e
ž
(
í
)
1.
arhit.
starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima:
značilni tloris bazilike
//
rel.
imenitnejša cerkev s posebnimi častnimi pravicami:
bazilika sv. Petra
2.
pri starih Grkih in Rimljanih
veliko tržno in sodno poslopje:
bazílika
2
-e
ž
(
ī
)
bot.
prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina, Ocymum basilicum:
vonj rožmarina in bazilike
bazilikálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
arhit.
ki je v slogu bazilike:
bazilikalna stavba
;
bazilikalni tloris
/
bazilikalna okna
bazilísa
-e
ž
(
ȋ
)
v bizantinski državi
vladarjeva žena, cesarica:
bazilej in bazilisa
bazilísk
-a
m
(
ȋ
)
1.
v orientalski mitologiji
kači podobno bitje, ki ubija s pogledom:
glava z očmi baziliska
;
gleda kot bazilisk
2.
zool.
tropski kuščar, ki živi v Srednji Ameriki, Basiliscus:
bal se je gadov, baziliskov in druge golazni
3.
v srednjem veku
velik top:
za napad niso imeli niti dovolj vojaštva niti baziliskov
bazilískov
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od bazilisk:
baziliskov pogled
bazírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
imeti kaj za osnovo, izhodišče, temeljiti:
eksperiment bazira na opazovanju
;
industrija je bazirala na domači kmetijski proizvodnji
;
mir mora bazirati na spoštovanju človekovih pravic
;
preh.,
publ.
svoj družbeni položaj bazirajo na delu
bazofílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
bot.
ki raste na apnenčastih tleh:
bazofilna rastlina
♦
kem.
ki se obarva z bazičnimi barvili
bazúka
-e
ž
(
ȗ
)
voj.
ročno protioklopno orožje z izstrelki na raketni pogon:
uničiti tank z bazuko
báža
-e
ž
(
á
)
nav. rod. ed.,
slabš.
vrsta
,
sorta
:
sin je čisto druge baže kot oče
;
niso take baže ljudje, da bi goljufali
;
to je značilno za človeka njegove baže
/
tam prodajajo blago vsake baže
●
star.
knjige vsake bire in baže
različne vrednosti, navadno slabše vrste
bažíljka
-e
ž
(
ȋ
)
bot.
prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina, Ocymum basilicum:
na vrtu je dišalo po bažiljki
bdeti
ipd.
gl.
bedeti
ipd.
bê
medm.
(
ȇ
)
posnema glas ovc:
ovca dela be, bee
beagle
-a
[
bígəl
]
m
(
í
)
lovski pes gonič, ki ga uporabljajo zlasti za lov na zajce, prepelice, angleški brak:
križanec med mopsom in beaglom
;
organizirana vzreja psov pasme beagle
beat
-a
[
bít
]
m
(
ȋ
)
1.
stil moderne zabavne glasbe, ki se izvaja s petjem in električnimi kitarami:
v beatu je našla mladina svojo glasbo
;
sodobni elektronski, plesni beat
;
beat in rock
//
skladba v takem stilu:
močni, udarni beati
2.
zlasti v 60. letih 20. stoletja
način življenja mlajše generacije, ki se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju:
mladi se navdušujejo za beat
;
v prid. rabi:
beat ansambel, orkester
;
beat ritmi
;
beat generacija
;
beat glasba
beatelski
in
beatleški -a -o
[
bítəlski; bítləški
]
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na beatlese:
beatelska druščina
/
beatelska frizura
beatifikácija
-e
ž
(
á
)
rel.
proglasitev za blaženega:
predlagati beatifikacijo škofa Baraga
beatles
in
beatle -a
[
bítəls; bítəl
]
m
(
ȋ; ī
)
nav. slabš.
mlad fant z dolgimi lasmi, ki se vpadljivo oblači in vede:
v orkestru so sami beatlesi
;
zakaj si tak beatles?
v prid. rabi:
ima beatles frizuro
beatlomanija
-e
[
bitlomaníja
]
ž
(
ȋ
)
nav. ekspr.
pretirano navdušenje za britansko glasbeno skupino The Beatles:
leta 1964 je izbruhnila prava beatlomanija
beatnik
in
bítnik -a
[
bítnik
]
m
(
ȋ
)
pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju:
ameriški beatniki
;
literatura beatnikov
beatniški
in
bítniški -a -o
[
bítniški
]
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na beatnike:
beatniške ideje
/
beatniški lokal
beaufort
-a
[
bofór
]
m
(
ọ̑
)
meteor.
enota za določanje jakosti vetra po pojavih v naravi, katere povzroča:
veter piha z jakostjo dveh beaufortov
Beaufortov
-a -o
[
bofórov-
]
prid.
(
ọ̑
)
meteor.,
v zvezi
Beaufortova lestvica
razvrstitev jakosti vetra v dvanajst stopenj po pojavih v naravi, katere povzroča:
beaujolais
-a
[
božolé -êja
]
m
(
ẹ̑ ȇ
)
rdeče vino iz francoske pokrajine Beaujolais:
sveži beaujolais sadnega okusa
béba
1
-e
ž
(
ẹ̑
)
zastar.
deklica
,
punčka
bêba
2
tudi
béba -e
ž
(
é; ẹ́
)
1.
zastar.
bedak
:
bebe ste, če verjamete
2.
ekspr.
neodločen, omahljiv človek:
ne bodi taka beba!
bêbast
tudi
bébast -a -o
prid.
(
é; ẹ́
)
1.
bedast
:
kako si bebast
;
bebasta načela
/
ti butica bebasta!
2.
nekdaj
duševno nerazvit, slaboumen:
rodila je bebastega otroka
/
bebast obraz, smeh
bêbasto
tudi
bébasto
prisl.
:
bebasto se smejati
bêbav
tudi
bébav -a -o
prid.
(
é; ẹ́
)
bebast
:
otrok se je rodil bebav
/
bebavo zijalo
bêbavost
tudi
bébavost -i
ž
(
é; ẹ́
)
1.
ekspr.
omejenost
,
nespametnost
,
neumnost
:
zmagoslavje bebavosti
;
prikrivanje praznosti in bebavosti besedila
2.
nekdaj
duševna nerazvitost, slaboumnost:
izraz bebavosti na obrazu
♦
med.,
nekdaj
starostna bebavost
bêbček
tudi
bébček -čka
m
(
é; ẹ̄
)
manjšalnica od bebec:
dati bebčku miloščino
/
ekspr.
imeli so ga za bebčka
bêbčevski
tudi
bébčevski -a -o
prid.
(
é; ẹ̄
)
nanašajoč se na bebce:
ni razumela njegovega bebčevskega momljanja
/
ne bom prenašal tvojega bebčevskega obnašanja
bêbec
tudi
bébec -bca
m
(
é; ẹ̄
)
1.
slabš.
omejen, neumen človek:
s tem bebcem ne maram več imeti opravka
;
ti bebec!
2.
nekdaj
duševno nerazvit, slaboumen človek:
bebec je buljil predse s praznimi očmi
;
otrok je bebec od rojstva
●
ekspr.
ne delaj se bebca
ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se
;
ekspr.
imeti koga za bebca
norčevati se iz koga
bébica
-e
ž
(
ẹ̑
)
ljubk.
punčka
,
otročiček
:
desetmesečna bebica
bêbka
tudi
bébka -e
ž
(
ē; ẹ̄
)
nekdaj
duševno nerazvita, slaboumna ženska:
bebljánje
-a
[
bəbljanje
in
bebljanje
]
s
(
ȃ
)
glagolnik od bebljati:
bebljanje otrok
bebljáti
-ám
[
bəbljati
in
bebljati
]
nedov.
(
á ȃ
)
1.
nerazločno govoriti:
pijanec beblja s težkim jezikom
//
poskušati govoriti, nepopolno izgovarjati:
mala beblja
2.
slabš.
govoriti
,
pripovedovati
:
neprestano beblja neumnosti
bebljàv
-áva -o
[
bəbljav-
in
bebljav-
]
prid.
(
ȁ á
)
ki (rad) beblja:
bebljav otrok
bebljávec
-vca
[
bəbljavəc
in
bebljavəc
]
m
(
ȃ
)
kdor beblja:
bebop
-a
[
bíbop
]
m
(
ȋ
)
stil v jazzu po drugi svetovni vojni, za katerega so značilne drzne harmonske disonance in močno poudarjen ritem v osemosminskem taktu:
igrajo v slogu bebopa
;
zvezdniki bebopa
béc
-a
m
(
ẹ̑
)
zastar.
ficek
,
božjak
:
nimam niti beca
♦
num.
beneški novec za pol solda
becáti
-ám
[
bəcati
]
nedov.
(
á ȃ
)
nar.
brcati
:
kočijaž je becal konje
;
becal ga je z nogo pod mizo
becírk
-a
m
(
ȋ
)
nižje pog.
mestna četrt, okoliš:
priženil se je v naš becirk
beckáti
-ám
[
bəckati
]
nedov.
(
á ȃ
)
star.
drezati
,
bezati
:
kar naprej becka v pipo
becquerel
in
bekerél -a
[
bekerél
]
m
(
ẹ̑
)
fiz.
enota za merjenje radioaktivnosti:
kilogram hrane ne sme imeti več kot šeststo becquerelov (Bq)
bèč
-à
in
-a
[
bəč
]
m
(
ə̏ ȁ, ə̀
)
nar. zahodno
sod
1
:
bečáti
-ím
nedov.
, béči
in
bêči; béčal
in
bêčal
(
á í
)
1.
lov.
odsekano se oglašati, rukati:
jelen, srnjak beči
2.
star.
beketati
:
ovce bečijo
bèček
-čka
in
bečèk -čkà
[
bəčək
]
m
(
ə̄; ə̏ ȁ
)
manjšalnica od beč:
beček piva
bečkà
-è
tudi
bèčka -e
[
bəčka
]
ž
(
ȁ ȅ; ə̏
)
star.
kad
,
čeber
:
bečka za zelje
bečvà
-è
tudi
bèčva -e
[
bəčva
]
ž
(
ȁ ȅ; ə̏
)
1.
arhit.
polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo;
banja
:
veža, obokana z bečvo
2.
star.
sod
1
:
bèčvast
-a -o
[
bəčvast
]
prid.
(
ə̏
)
arhit.
banjast
:
bečvasti obok
béda
-e
ž
(
ẹ́
)
velika materialna ali duhovna stiska:
vojske so pahnile prebivalstvo v največjo bedo
;
živeti v bedi
;
bil je prava podoba bede in zapuščenosti
/
knjiž.
izjokal je vso bedo svojega srca
bedáček
-čka
m
(
á
)
1.
ljubk.
manjšalnica od bedak:
ne joči, bedaček moj mali!
2.
bebček
:
norčevali so se iz vaškega bedačka
bedáčiti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
knjiž.
neumno govoriti:
kaj bedačiš
bedák
-a
m
(
á
)
ekspr.
omejen, neumen človek:
ne verjamem, saj nisem bedak
/
kot psovka
molči, bedak
●
ekspr.
ne bom ti za bedaka
ne pustim, da bi se norčeval iz mene; ne pustim, da bi me goljufal
;
ekspr.
imeti koga za bedaka
norčevati se iz koga
bedákinja
-e
ž
(
á
)
ekspr.
omejena, neumna ženska:
bedákovič
-a
m
(
á
)
nav. iron.
bedak
bedánec
-nca
m
(
á
)
nar. gorenjsko,
po ljudskem verovanju
moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu;
divji mož
:
strašen bedanec
bedaríja
-e
ž
(
ȋ
)
ekspr.
neumno govorjenje ali ravnanje:
govoriti, kvasiti, počenjati bedarije
;
to je velika bedarija
bêdast
-a -o
prid.
(
é
)
ekspr.
1.
omejen
,
nespameten
,
neumen
:
ti si bedast
;
ne delaj se bedastega
;
bedaste čenče
2.
zoprn
,
neprijeten
:
da je le ta bedasti dan za menoj
;
bedasto vreme
bêdasto
prisl.
:
ne bulji tako bedasto
bedastôča
tudi
bedastóča -e
ž
(
ó; ọ́
)
star.
bedarija
:
pripovedovati bedastoče
;
ne briga se za take bedastoče
bedáški
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na bedake:
bedaško govorjenje
bedáštvo
-a
s
(
ȃ
)
ekspr.
lastnost bedastega človeka:
njegovo bedaštvo je vedno bolj očitno
bedéčnost
-i
[
bədečnost
]
ž
(
ẹ́
)
zastar.
budno stanje;
budnost
bédeker
-ja
m
(
ẹ̑
)
turistični priročnik, vodič:
znamenitosti Pariza si je ogledoval z bedekerjem v roki
béden
-dna -o
prid.
, bédnejši
(
ẹ́ ẹ̄
)
1.
ki je v veliki materialni ali duhovni stiski:
bedno ljudstvo
/
bedno življenje
//
ekspr.
po materialni vrednosti nezadosten:
prebijati se z bedno plačo
//
ekspr.
usmiljenja, pomilovanja vreden:
bedna žival je komaj še stala od utrujenosti
/
delil je z jetniki bedno usodo
2.
ekspr.
zaničevanja vreden:
bedna kreatura
/
bedni izgovori
;
to je bedna laž
3.
pog.
slab
,
zanič
:
beden film, komad
/
beden komentator
bedénec
in
bedênec -nca
m
(
ẹ́; é
)
zastar.
izpuščaj
,
mozolj
:
bedenec na nosu
bedeníca
-e
ž
(
í
)
nar.
narcisa
:
gmajna, posuta z dehtečimi bedenicami
bedènj
-dnjà
tudi
bèdenj -dnja
[
bədənj
]
m
(
ə̏ ȁ; ə̀
)
nar.
kad
,
čeber
:
stresati grozdje v bedenj
bedênje
tudi
bdênje -a
[
prva oblika
bədenje
]
s
(
é
)
glagolnik od bedeti;
ant.
spanje
:
nočno bedenje
;
od bedenja rdeče oči
bedénji
-a -e
[
bədenji
]
prid.
(
ẹ́
)
star.
nanašajoč se na dan pred praznikom:
bedenji dan
bedénka
-e
ž
(
ẹ́
)
nar.
narcisa
bedéti
-ím
tudi
bdéti -ím
[
prva oblika
bədeti
]
nedov.
, bedì
tudi
bdì
(
ẹ́ í
)
1.
biti buden;
ant.
spati
:
bedeti vso noč
;
bedeti pri bolniku, pri mrliču
;
pren.
lučka bedi dolgo v noč
●
ekspr.
ali bedim ali sanjam?
ali je mogoče, da je to res
2.
knjiž.
posvečati čemu vso skrb:
starši bedijo nad otroki
;
učitelji bedijo nad vedenjem učencev
bedé
tudi
bdé:
bede ležati
bedèč
tudi
bdèč -éča -e:
bedeč sanjati
;
to sem videl z bedečimi očmi
bedljív
-a -o
[
bədljiv-
]
prid.
(
ī í
)
zastar.
ki ima rahlo spanje:
bedljiv bolnik
/
bedljivo spanje
bédnež
-a
m
(
ẹ̑
)
knjiž.,
ekspr.
kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnež:
onemogle bedneže je pobirala lakota
bédnica
-e
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.,
ekspr.
ženska, ki je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnica:
zapuščena bednica
bédnik
-a
m
(
ẹ̑
)
1.
knjiž.,
ekspr.
kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnik:
bedniki v taborišču so bili popolnoma sestradani
;
otroci brezposelnih bednikov
;
na smrt obsojeni bednik
2.
pog.,
slabš.
kdor je nesposoben, slab, zanič:
kakšni bedniki!
;
navaden, totalen bednik
/
izkoriščevalski bedniki
bednjár
-ja
[
bədnjar
]
m
(
á
)
nar.
izdelovalec kadi, čebrov:
bédnost
-i
ž
(
ẹ́
)
značilnost bednega:
bednost zaslužka
/
bednost takih izgovorov
/
spregledal je njegovo moralno bednost
//
beda
:
pogreznil se je v brezmejno bednost
bédnosten
-tna -o
prid.
(
ẹ́
)
v zvezi s
sklad, fond
,
v stari Jugoslaviji
namenjen omiljenju socialne stiske:
bednostni sklad
bedràt
-áta -o
prid.
(
ȁ ā
)
ki ima debela stegna:
Bila je srednje velika baba, krepka, bedrata in prsata
(Prežihov)
bêdrce
-a
s
(
ē
)
manjšalnica od bedro:
mastiti se s kurjim bedrcem
/
ekspr.
poglej ta čedna bedrca
bedrénec
-nca
m
(
ẹ̄
)
bot.
janež
bedrésce
-a
s
(
ẹ̑
)
šalj.
bedrce
:
speči gosje bedresce
bêdrn
-a -o
prid.
(
ē
)
nanašajoč se na bedro:
bedrno meso
♦
anat.
bedrni živec
;
bedrna kost
stegnenica
bêdrnat
-a -o
in
bedrnàt -áta -o
prid.
(
ē; ȁ ā
)
ki ima debela stegna:
bedrnato dekle
bêdrnica
-e
ž
(
ȇ
)
anat.
kost v stegnu;
stegnenica
:
zlomiti si bedrnico
bêdro
-a
stil.
-ésa
s
(
é, ẹ̑
)
noga nad kolenom;
stegno
:
smejal se je in se tolkel po bedrih
/
obirati kurje bedro
//
nav. mn.,
pog.,
šalj.
noga
:
hlače mu kar opletajo po suhih bedresih
beduín
-a
m
(
ȋ
)
arabski nomad v severni Afriki:
puščavski beduini
beduínka
-e
ž
(
ȋ
)
arabska nomadka v severni Afriki:
lepa beduinka
beduínski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od beduin:
beduinski konj
bêdž
-a
m
(
ȇ
)
pog.
majhen, ploščat predmet s podobo, simbolom ali napisom, ki se navadno pripne na obleko;
priponka
:
študenti, ki so se udeležili demonstracij, so dobili bedž
;
bedži in nalepke
beemvé
-êja
m
(
ẹ̑ ȇ
)
pog.
avtomobil ali motorno kolo nemške tovarne BMW:
peljati se z beemvejem
bég
1
-a
m
(
ẹ̑
)
1.
hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo:
pognati se, spustiti se v beg
;
zapoditi sovražnika v beg
;
divji, paničen beg
;
beg v gozdove
;
pren.
beg pred samim seboj
//
rešitev iz neugodnih razmer:
beg iz zapora
;
knjiž.
beg iz stvarnosti, od življenja
●
publ.
zločinec je na begu
ga še niso prijeli
2.
knjiž.
hitro časovno odmikanje:
beg časa, let
/
beg valov
♦
astron.
beg osvetij
medsebojno oddaljevanje osvetij
;
ekon.
beg z dežele
odseljevanje ljudi v mesta
bég
2
-a
m
(
ẹ̑
)
zlasti v fevdalni Turčiji
višji civilni ali vojaški oblastnik:
muslimanski begi so si razdelili zemljo
;
okruten beg
/
kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe
Skender beg
begálnica
-e
ž
(
ȃ
)
čeb.
priprava, ki omogoča čebelam odlet iz panja, vrnitve pa ne:
begánica
-e
[
tudi
bəganica
]
ž
(
ȃ
)
nar. gorenjsko
snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo;
butara
:
vitke in visoke beganice
béganje
-a
s
(
ẹ̑
)
glagolnik od begati:
beganje po mestu
;
mrzlično beganje v uradih
/
beganje kupcev z reklamo
bégati
-am
nedov.
(
ẹ̑
)
1.
nemirno hoditi sem in tja:
žival bega po kletki
;
begati po gozdu, po sobi
;
begati sem ter tja
/
sence begajo po stenah
/
njegov pogled bega naokrog
;
begati z očmi
;
pren.
misli begajo od spomina do spomina
2.
knjiž.
biti v zmoti, v nejasnosti:
človek pogosto bega in blodi
3.
preh.
spravljati v zmedenost, v zmoto:
to ljudi moti in bega
;
čudne sanje ga begajo
;
dekle mu bega misli
;
ne begaj ga z vražami
begajóč
-a -e:
begajoč pogled
bégav
-a -o
in
begàv -áva -o
prid.
(
ẹ́; ȁ á
)
knjiž.
nemiren
,
begajoč
:
begave oči
bégavček
-čka
m
(
ẹ̄
)
begavec
:
ukvarjati se s problematiko begavčkov
bégavec
-vca
m
(
ẹ̄
)
otrok, mladostnik, ki večkrat pobegne od doma ali iz vzgojnega zavoda:
ta gojenec je izrazit begavec
;
begavca so kmalu vrnili staršem
bégavost
in
begávost
-i
ž
(
ẹ́; á
)
stanje begavega človeka:
na njegovo nenehno begavost in nemir so vplivali pretresljivi dogodki iz otroštva
bégica
-e
ž
(
ẹ̑
)
v fevdalni Turčiji
begovica
begína
-e
ž
(
ȋ
)
v Belgiji in v Holandiji
članica ženskim redovnim družbam podobne skupnosti:
bégniti
-em
dov.
(
ẹ́ ẹ̑
)
zastar.
švigniti
,
šiniti
:
urne noge so begnile mimo
/
pogled mu je begnil po ljudeh
;
pren.
misli so begnile v domači kraj
bégoma
prisl.
(
ẹ̑
)
v begu, z bežanjem:
begoma se umikati
begónija
-e
ž
(
ọ́
)
vrtna ali sobna rastlina z velikimi listi in raznobarvnimi cveti:
cvetoča begonija
♦
vrtn.
gomoljasta, kraljevska begonija
begosúmen
-mna -o
prid.
(
ú ȗ
)
pravn.
osumljen želje po begu:
begosumen obdolženec
begosúmje
-a
s
(
ȗ
)
sum na namero po begu,
pravn.
begosumnost
:
preiskovalni sodnik je zanj po zaslišanju odredil pripor zaradi begosumja
begosúmnost
-i
ž
(
ú
)
pravn.
sum na namero po begu:
sklep o izreku pripora zaradi begosumnosti
begôten
-tna -o
prid.
(
ó
)
pesn.
1.
kratkotrajen
,
bežen
:
begoten pogled, privid, trenutek
;
begotna misel
/
komaj zaznaven, begoten smehljaj
2.
ki se hitro časovno odmika:
begotno življenje
;
tek begotnih let
//
ki se hitro premika:
begotna senca se lovi po ulici
begôtno
prisl.
:
oči so mu begotno obstale na njej
bégovica
-e
ž
(
ẹ̑
)
v fevdalni Turčiji
begova žena:
beg in begovica
bégovski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na bege:
begovska zemlja
/
begovsko življenje
begún
-a
m
(
ȗ
)
star.
kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo;
begunec
:
beguni pred Turki
/
loviti vojaške begune
dezerterje
begúnček
-čka
m
(
ȗ
)
manjšalnica od begunec:
nabiralna akcija za alžirske begunčke
begúnec
-nca
m
(
ȗ
)
kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo:
pognali so se za beguncem
;
goriški begunci v prvi svetovni vojni
/
vojaški begunec
dezerter
//
kdor se izseli v tujino iz političnih vzrokov;
emigrant
:
politični begunec je zaprosil za azil
begúnka
-e
ž
(
ȗ
)
ženska, ki (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo:
bosanska, kosovska begunka
;
v Ljubljani je kot begunka dočakala konec vojne
/
status begunke
//
ženska, ki se izseli v tujino iz političnih vzrokov;
emigrantka
:
kot begunka je pobegnila pred komunistično oblastjo
begúnski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na begunce:
begunsko taborišče
/
begunska vlada
vlada, ki zaradi okupacije ali izgube oblasti v državi deluje v tujini
begúnstvo
-a
s
(
ȗ
)
begunsko življenje:
skusiti bridkost begunstva
/
živeti v begunstvu
v emigraciji
/
vojaško begunstvo
dezerterstvo
behaviorist
-a
[
biheu̯joríst
]
m
(
ȋ
)
pristaš behaviorizma:
klasični, radikalni behavioristi
behaviorizem
-zma
[
biheu̯jorízəm
]
m
(
ī
)
psih.
ameriška psihološka smer, ki proučuje človeka iz njegovega obnašanja in ravnanja:
pristaš behaviorizma
bêj
-a
m
(
ȇ
)
1.
zlasti v fevdalni Turčiji
višji civilni ali vojaški oblastnik;
beg
2
:
turški beji
2.
nekdaj
vladar Tunisa:
bêjba
-e
ž
(
ȇ
)
pog.
mlada ženska, dekle:
seksi bejba in blond tip snemata nov videospot
;
dobra, huda bejba
/
najti bejbo svojih sanj
bêjevec
-vca
m
(
ē
)
pog.
učenec iz b oddelka, razreda:
bêjzbol
in
baseball -a
[
bêjzbol
]
m
(
ȇ
)
ameriška igra, pri kateri udarjajo žogo z lesenim kijem:
igrati bejzbol
;
v prid. rabi:
bejzbol tekma
bejzbolíst
in
baseballist
-a
[
bejzbolíst
]
m
(
ȋ
)
športnik, ki se ukvarja z bejzbolom:
poraz naših bejzbolistov
bêjzbolski
in
baseballski
-a -o
[
bêjzbolski
]
prid.
(
ȇ
)
nanašajoč se na bejzbol:
bejzbolski kij
;
bejzbolska čepica, palica
;
bejzbolska liga
;
bejzbolska tekma
;
bejzbolsko moštvo
bék
-a
m
(
ẹ̑
)
šport. žarg.
obrambni igralec pri nekaterih igrah z žogo;
branilec
:
sodnik je izključil levega beka
béka
-e
ž
(
ẹ́
)
grm ali drevo z dolgimi, šibastimi vejami:
zasadili so beke ob vodi
//
šiba tega grma ali drevesa:
vezati trte z beko
;
iz bek spletena košara
bekasína
-e
ž
(
ȋ
)
zool.
močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja;
kozica
2
:
jata preplašenih bekasin
békati
-am
nedov.
(
ẹ̄ ẹ̑
)
beketati
:
ovca beka
békend
in
backhand -a
[
druga oblika
békend-
tudi
bêkhend-
]
m
(
ẹ̑; ȇ
)
šport.
udarec pri (namiznem) tenisu ipd. s hrbtom roke proti nasprotniku:
močen bekend
/
udarja enako dobro bekend kot forhend
;
v prid. rabi:
bekend udarec
bekèt
-éta
m
(
ȅ ẹ́
)
beketanje
:
beket jagnjet
beketánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od beketati:
preplašeno beketanje drobnice
beketáti
-ám
in
-éčem
nedov.
(
á ȃ, ẹ́
)
oglašati se z glasom be:
jagnje otožno beketa
;
lačne ovce beketajo v staji
beketàv
-áva -o
prid.
(
ȁ á
)
ki beketa:
beketave ovce
békica
-e
ž
(
ẹ̑
)
bot.
travi podobna rastlina, ki raste po gozdovih ali travnikih, Luzula:
gozdna, poljska bekica
bekón
-a
m
(
ọ̑
)
agr.
prašič mesnate pasme za pitanje:
zaklati bekona
;
pitanje, vzreja bekonov
//
ed.
meso takega prašiča:
prodali so tisoč ton kvalitetnega bekona
bekónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na bekone:
bekonski tip prašiča
;
bekonska farma
/
bekonski gnoj uporabljajo pri gojenju žlahtnih kukmakov
békov
-a -o
(
ẹ́
)
pridevnik od beka:
bekova šiba
békovje
-a
s
(
ẹ́
)
bekovo šibje:
naročaj bekovja
/
bekovje okoli jezera
bekova drevesa, beke
bél
1
-a
m
(
ẹ̑
)
fiz.
enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti:
bél
2
-í
[
beu̯
]
ž
(
ẹ̑
)
1.
les.
svetlejši les na obodu debla;
beljava
:
bel je že preperela
2.
vet.
očesna bolezen, pri kateri postane leča motna;
siva mrena
1
:
konj ima bel
♦
anat.
bela živčna snov v osrednjem živčevju
bél
3
-a -o
stil.
-ó
[
beu̯
]
prid.
(
ẹ́
)
1.
ki je take barve kot sneg ali mleko;
ant.
črn
2
:
bel cvet
;
beli čevlji
;
bel konj, labod
;
bel papir
;
prt je bel
;
bela barva
;
obleči belo srajco
;
bela vrtnica
;
bleščeče, snežno bel
;
modrikasto, umazano bel
;
bel kot mleko, sneg, zid
;
črno-bel vzorec
;
belo-modro-rdeča zastava
slovenska zastava
/
pesn.:
bela cesta
;
bela Ljubljana
;
bela smrt
;
belo mesto
;
v ljudski pesmi, v pravljicah
stoji tam beli grad
/
izobesili so belo zastavo
kot znamenje vdaje
;
publ.
naše bele ladje
potniške ladje
2.
ki je svetle barve:
po nebu plava bel oblaček
;
bel obraz, vrat
;
ima belo polt
;
biti belih lic
;
mrtvaško, prsteno bel
;
črno-beli film
film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele
;
črno-bela tehnika
/
pesn.:
beli mesec
;
skozi okno lije bela mesečina
;
bele zvezde
;
belo jutro
/
beli gospodarji so jih izkoriščali
ljudje bele rase
;
bel(i) kruh
kruh iz bele moke
;
bela kava
kava z dodatkom mleka
;
bela moka
pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov
;
belo vino
vino rumenkaste, zelenkaste barve
//
ki ima plodove ali gomolje svetle barve:
bel krompir
;
bela murva
/
bela detelja
//
v zvezi z
lasje, brada
svetlo siv:
častitljivi beli lasje
//
ekspr.,
z oslabljenim pomenom,
v zvezi z
dan, zora
poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže:
zgodilo se je sredi belega dne
;
plesali so do belega dne, do bele zore
vso noč, do jutra
;
ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo
podnevi; ne skrivaj, javno
;
to je jasno kot beli dan
3.
nepopisan
,
neizpolnjen
:
na mizi pred njim je bil bel list
/
bele lise na zemljevidu
neraziskano ozemlje, območje
4.
nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje:
vas je bila med vojno bela
/
bela garda
protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
●
star.
bel denar
srebrn denar
;
publ.
beli kontinent
Antarktika
;
star.
beli menihi
cistercijani
;
publ.
beli ovratnik
pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva
;
publ.
beli premog
vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn
;
publ.
beli rudarji
delavci na naftnih poljih
;
Bela hiša
sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu
;
knjiž.
bela Istra
kraški del Istre
;
knjiž.
knjiga je zagledala beli dan
je izšla
;
publ.
bela kuga
neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza
;
knjiž.
to so bile njene bele noči
noči brez spanja
;
knjiž.
bela odeja pokriva zemljo
sneg
;
knjiž.
predajati se beli opojnosti
veselju, športu v zimski naravi
;
publ.
plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo
s smrtjo v snegu
;
star.
obleči belo suknjo
nastopiti vojaško službo
;
ekspr.
tak delavec je v podjetju bela vrana
redkost, izjema
;
pesn.
bela žena
smrt
;
publ.
mojstri bele žogice
namiznega tenisa
;
publ.
trgovina z belim blagom
z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo
;
ekspr.
če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno
najini mnenji si popolnoma nasprotujeta
;
ni ne belo ne črno
je neizrazito, nejasno
;
zelen božič, bela velika noč
če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦
agr.
bela žita
pšenica, rž, ječmen, oves
;
antr.
bela rasa
;
biol.
bela krvnička
ali
belo krvno telesce
brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami
;
bot.
beli gaber, javor, trn
;
bela omela
grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album
;
gastr.
bela klobasa
klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine
;
bela riba
morska riba boljše vrste
;
belo meso
kokošje, telečje meso
;
geogr.
Bela krajina
;
bele noči
kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah
;
grad.
beli cement
cement, ki je skoraj brez železovih primesi
;
kem.
beli fosfor
;
bela galica
cinkov sulfat
;
lit.
črno-bela tehnika
prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni
;
med.
beli tok
bel ali rumenkast izcedek iz nožnice
;
metal.
beli žar
temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo
;
bela kovina
zlitina bakra, kositra, svinca in antimona
;
min.
beli svinčenec
rudnina svinčev karbonat
;
obrt.
bela vezenina
vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino
;
polit.
bela knjiga
zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu
;
rel.
bela barva
v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči
;
bela nedelja
prva nedelja po veliki noči
;
šah.
bela figura
;
bela polja
;
trg.
bela posoda
posoda iz porcelana
;
vet.
bela črta
trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita
;
zool.
beli medved
;
(veliki) beli morski pes
ali
volk
velik morski pes s krepkim sivo-belim trupom in velikimi trikotnimi zobmi, ki se prehranjuje predvsem z morskimi sesalci, Carcharodon carcharias
;
bela uš
bélo
prisl.
:
belo cvesti
;
belo se oblačiti
;
belo bleščeči biseri
;
belo oprana obleka
;
belo pogrnjena miza
/
piše se narazen ali skupaj:
belo lisast
ali
belolisast
;
belo pikčast
;
belo rožnat
;
belo siv
;
belo zelen
●
belo me je pogledal
jezno
;
starka je belo strmela vanje
tako da se je videla beločnica
;
ekspr.
na grobu je bilo vse belo krizantem
zelo veliko belih krizantem
béli
-a -o
sam.
:
beli ima potezo
kdor igra pri šahu z belimi figurami
;
kurir je padel v zasedo belih
belogardistov, domobrancev
;
star.
ta bela s koso
smrt
;
ekspr.
ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne
molčal je; ni povedal svojega mnenja
;
obrača oči, da se mu vidi belo
samo beločnica
;
na belo mleta pšenica
na fino obdelanem mlinskem kamnu
;
v belo oblečen
;
ekspr.
dobil boš črno na belem
napisano izjavo, potrdilo
;
ekspr.
dokazati črno na belem
pisno; neizpodbitno, popolnoma
;
gore so že v belem
pokrite s snegom
;
pogledati z belim
z beločnico; jezno
;
vipavsko belo
belo vino
;
pog.
liter belega in sodo
belega vina
;
v daljavi je bilo videti nekaj belega
;
nevesta v belem
v beli obleki
beláč
-a
m
(
á
)
nar. belokranjsko
kdor beli, lička koruzo:
belačíca
-e
ž
(
í
)
nar. belokranjsko
ženska, ki beli, lička koruzo:
beladóna
-e
ž
(
ọ̑
)
bot.
strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti;
volčja češnja
:
cvetoča beladona
//
farm.
zdravilo iz te rastline:
zdraviti z beladono
belák
-a
m
(
á
)
zastar.
bel prašič:
belcanto
tudi
belkánto -a
[
belkánto
]
m
(
ȃ
)
glasb.
italijanski način petja s poudarkom na lepoti tona:
mojster belcanta
;
v prid. rabi:
peti v belcanto slogu
bélcebub
in
belcebúb -a
m
(
ẹ̑; ȗ
)
rel.
poglavar hudobnih duhov:
gladiti pot belcebubu
●
bibl.
izganjati hudiča z belcebubom
preganjati manjše zlo z večjim
bélcen
-a -o
[
belcən
tudi
beu̯cən
]
prid.
(
ẹ̑
)
ljubk.
bel
3
:
belceni labodki
;
belcena roka
bélče
-ta
[
tudi
beu̯če
]
m
(
ẹ̑
)
nar. zahodno
belkasta žival, navadno konj;
belec
:
belče se je pognal v dir
bélček
-čka
[
tudi
beu̯čək
]
m
(
ẹ̑
)
1.
ekspr.
belkasta žival:
od vseh zajčkov je imel najrajši belčka
;
osedlati (konja) belčka
2.
pog.,
slabš.
belogardist
,
domobranec
:
to so nažgali belčke
;
Švabi in belčki napadajo
bélčkan
-a -o
[
tudi
beu̯čkan
]
prid.
(
ẹ̑
)
ljubk.
bel
3
:
belčkana hišica
;
belčkane roke
bélec
-lca
[
za žival tudi
beu̯ca
]
m
(
ẹ̑
)
1.
človek bele rase:
boj za enakopravnost črncev in belcev
2.
belkasta žival, navadno konj:
jahati na belcu
;
isker belec
3.
pog.,
slabš.,
zastar.
belogardist
,
domobranec
:
belci in Lahi so napadli partizane
belemnít
-a
m
(
ȋ
)
pal.
izumrli glavonožec, ohranjen kot okamnina:
amoniti in belemniti
beléti
-ím
nedov.
, béli
(
ẹ́ í
)
postajati bel, svetel:
lasje mu že belijo
;
oblaki so beleli in naznanjali zarjo
//
pesn.
belo se odražati, bleščati se:
sneg je belel v soncu
beletríja
-e
ž
(
ȋ
)
knjiž.
umetniška literatura, leposlovje:
pisati beletrijo
;
mladinska beletrija
;
moderna beletrija
beletríst
-a
m
(
ȋ
)
pisec beletrističnih del, leposlovec:
domači beletristi
;
moderna smer beletristov
beletrístičen
-čna -o
(
í
)
pridevnik od beletristika, leposloven:
beletristični spisi
;
beletristična knjiga
;
beletristično delo
beletrístika
-e
ž
(
í
)
umetniška literatura, leposlovje:
izdajati beletristiko
/
poljudna beletristika
bélež
-a
m
(
ẹ̑
)
z vodo mešano gašeno apno za beljenje (sten):
pripravil si je belež za stene
;
razkuževalni učinek apnenega beleža
//
tanka prevleka iz tega:
belež se lušči
;
pod beležem so odkrili freske
beléžen
-žna -o
prid.
(
ẹ̑
)
namenjen za zapisovanje:
beležni blok
beléžiti
-im
nedov.
(
ẹ̄ ẹ̑
)
1.
zapisovati
:
časnikar beleži izjave
;
beležiti si podatke
/
aparati natančno beležijo hitrost
/
zastar.,
pisar.
se priporočamo in beležimo z odličnim spoštovanjem
2.
publ.
ugotavljati
,
opažati
:
v zadnjem času beležimo odločno tendenco k sprostitvi trga
/
naši plavalci beležijo letos lepe uspehe
imajo, dosegajo
beléžka
-e
ž
(
ẹ̑
)
1.
kratek zapisek, opomba:
delati si beležke
;
stenografska beležka
/
beležka o ruski književnosti
2.
beležnica
:
zapisovati si rede v beležko
beléžnica
-e
ž
(
ẹ̑
)
zvezek za zapiske, navadno manjši:
vzeti beležnico iz žepa
;
zapisati naslov v beležnico
;
beležnica s popotnimi vtisi
beléžnik
-a
m
(
ẹ̑
)
zastar.
1.
notar
:
napisali so ženitovanjsko pismo pri beležniku
2.
beležnica
:
beležnik z naslovi
belflêr
in
bellefleur -ja
[
belflêr
]
m
(
ȇ
)
agr.
veliko rumeno jesensko jabolko:
rumeni belfler
bélgijec
-jca
m
(
ẹ́
)
pog.
belgijski konj:
plemenski belgijec
bélgijski
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na Belgijce ali Belgijo:
stavka belgijskih delavcev
/
pištola belgijskega tipa
/
zaprt je bil v belgijski kasarni
v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori
♦
vet.
belgijski konj
konj belgijske pasme
;
belgijska pasma
pasma težkega voznega konja rjave ali kostanjeve barve
belíca
-e
ž
(
í
)
rabi se samostojno ali kot prilastek
1.
belkasta žival:
kokoš belica
2.
svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi:
češnja, figa belica
;
pesn.
pšenica belica
3.
nar. prekmursko
jajce
:
ubiti belico v juho
♦
agr.
belica
konoplja z moškimi cveti
;
zool.
belica
majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus
;
kuna belica
belìč
-íča
m
(
ȉ í
)
nekdaj
novec majhne vrednosti:
odštel je pest svetlih beličev
//
ekspr.
denar sploh:
saj tako nimaš beliča, da bi dal za vino
;
sedel je v krčmi, dokler je čutil belič v žepu
●
star.
biti brez bora in beliča
popolnoma brez denarja
♦
num.
svetel, srebrn srednjeveški novec
belíčar
-ja
m
(
ȋ
)
rib.
ribič, ki lovi belice:
belíčen
-čna -o
prid.
(
ī ȋ
)
biol.
ki mu primanjkuje pigmenta:
bela podlasica je belična sorodnica dihurja
belíčnica
-e
ž
(
ȋ
)
biol.
albinka
belíčnik
-a
m
(
ȋ
)
1.
biol.
človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta;
albin
:
beličniki so občutljivi za sončne žarke
;
med raki najdemo tudi beličnike
2.
agr.
belkasto poletno jabolko:
obirati beličnike
/
nasad beličnikov
belíčnost
-i
ž
(
ī
)
biol.
pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste;
albinizem
:
delna, popolna beličnost
belíkati se
-am se
nedov.
(
ī
)
ekspr.
belo odsevati, bleščati se:
hiše se belikajo izza drevja
belílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na belilo:
soboslikarji uporabljajo različna belilna sredstva
/
belilni postopek v tekstilni tovarni
;
belilni stroj
belílnica
-e
ž
(
ȋ
)
tovarniški obrat za beljenje (tkanin):
tovarna gradi novo belilnico
/
belilnice in barvarne
belílnik
-a
m
(
ȋ
)
obrt.
čopič za beljenje z beležem:
belílo
-a
s
(
í
)
1.
belo barvilo:
prekriti z belilom
♦
kem.
cinkovo belilo
iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo
2.
sredstvo, ki naredi kaj bolj belo ali razbarva:
beliti perilo z belilom
/
uporabljati belilo za lase
;
proizvodnja belil
belín
-a
m
(
ȋ
)
1.
dnevni metulj z belimi krili:
nad njivo leti belin
♦
zool.
glogov, kapusov belin
2.
zastar.
albin
belína
-e
ž
(
í
)
1.
lastnost belega, bela barva:
perilo blešči od beline
;
čista, mlečna, snežna belina
;
belina obraza, rjuhe, stene
2.
kar je belo:
pogledal je od strani, da se je zabliskala očesna belina
;
čez lase je vrgla tanko belino
belo tkanino
;
črnilo se je razlezlo po belini
po belem papirju
♦
agr.
belo grozdje; belo vino
;
anat.
bela živčna snov v osrednjem živčevju
belínček
-čka
m
(
ȋ
)
manjšalnica od belin:
nad cvetom je poplesaval belinček
belínka
-e
ž
(
ȋ
)
zastar.,
rabi se samostojno ali kot prilastek
belkasta žival:
koza belinka
belíšče
-a
s
(
í
)
zastar.
kraj, prostor, kjer se beli perilo ali platno:
na belišču je ležalo bleščeče belo perilo
belíti
1
in
béliti -im
nedov.
(
ī ẹ́
)
1.
pokrivati (stene) z beležem ali z belilom:
beliti hišo, stene
;
pog.
beliti z apnom
;
pren.
sneg beli gore
2.
delati kaj bolj belo ali razbarvati:
beliti perilo, platno
/
beliti lase
●
star.
otroci mu belijo glavo, lase
mu povzročajo velike skrbi
;
strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem
veliko razmišljajo o vprašanju
;
star.
v šolah si beli glavo
si s trudom pridobiva znanje
3.
odstranjevati lubje:
beliti deblo
;
beliti palico z nožem
//
nar.
odstranjevati lupino, kožo:
beliti koruzo, krompir
;
beliti prašiča
4.
zastar.
močno segrevati:
beliti peč za kruh
belíti se
in
béliti se
knjiž.
1.
belo odsevati, bleščati se:
breze se belijo v gozdu
;
hiša se beli izza dreves
;
na vrhovih se beli prvi sneg
2.
postajati bel, svetel:
lasje se mu belijo
;
na vzhodu se že beli
belèč
-éča -e:
ravnina z belečimi se vasmi
béljen
-a -o:
beljena preja
;
po starem beljene hiše
belíti
2
in
béliti -im
nedov.
(
ī ẹ́
)
dodajati jedi maščobo:
beliti solato z oljem, žgance z ocvirki
;
pren.
beliti pogovor z duhovitostmi, s kletvicami
●
ekspr.
hude mu je belil
ostro, brez prizanašanja je govoril z njim
belívec
-vca
in
belílec -lca
[
beliu̯ca
]
m
(
ȋ
)
kdor beli:
belivec platna
belívski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od belivec:
belivsko orodje
belják
-a
m
(
á
)
1.
prozorna sluzasta snov v jajcu:
ko beljak zakrkne, jed serviramo
;
jajčni beljak
;
sneg iz beljakov
2.
zastar.
beljakovina
:
mlečni beljak
3.
nar. vzhodno
belo (v očesu):
pogledal me je z beljaki
beljákov
-a -o
(
á
)
pridevnik od beljak:
beljakov sneg
beljakovína
-e
ž
(
í
)
biol.,
kem.
organska spojina, ki jo sestavljajo velike komplicirane molekule, zgrajene iz aminokislin:
beljakovine so bistvena sestavina živalskih in rastlinskih celic
;
mlečna, rastlinska, živalska beljakovina
;
razkroj beljakovin
beljakovínast
-a -o
prid.
(
í
)
1.
podoben beljakovini:
beljakovinasta tekočina
2.
beljakovinski
:
beljakovinasta hrana
beljakovínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na beljakovino:
beljakovinska hrana
;
beljakovinska krmila
/
beljakovinske snovi, ki jih proizvajajo celice
beljáva
-e
ž
(
ȃ
)
les.
svetlejši les na obodu debla:
lubadarji se razvijajo pod lubjem in v beljavi
beljávec
-vca
m
(
ȃ
)
les.
les z neizrazito črnjavo:
beljavína
-e
ž
(
í
)
star.
beljava
béljenje
1
-a
s
(
ẹ́
)
1.
glagolnik od beliti
1
:
a)
beljenje stanovanja
b)
beljenje las, platna
;
beljenje tkanine s klorom
c)
beljenje hlodov
2.
zastar.
belež
:
beljenje odpada s sten
béljenje
2
-a
s
(
ẹ́
)
glagolnik od beliti
2
:
beljenje žgancev
bélka
-e
[
za žival tudi
beu̯ka
]
ž
(
ẹ̑
)
1.
ženska bele rase:
poroka črnca z belko
2.
belkasta žival, navadno krava:
pasel je belko in sivko
♦
zool.
ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela, Lagopus mutus
bélkast
-a -o
[
belkast
in
beu̯kast
]
prid.
(
ẹ̑
)
ki ni popolnoma bel:
steber belkastega dima
;
belkasti lasje
;
belkast oblak
;
plašč belkaste barve
bélkasto
prisl.
:
belkasto rumena
ali
belkastorumena slonovina
belo...
1
prvi del zloženk
nanašajoč se na bel:
belodlak, belokožec
;
belogardist, belokranjski
belo...
2
prvi del zloženk,
kakor
belopikčast, belorožnat, belosiv, belozelen,
ipd.,
gl.
bel
3
belôba
-e
ž
(
ó
)
star.
belina
:
beloba lilije
belobrád
in
belobràd -áda -o
prid.
(
ȃ; ȁ á
)
ki ima belo, sivo brado:
star belobrad možakar
belobŕdski
-a -o
prid.
(
ȓ
)
arheol.,
v zvezi
belobrdska kultura
materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka:
belobŕk
-a -o
prid.
(
ȓ r̄
)
ki ima bele, sive brke:
belobrk general s koničasto bradico
belocvéten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki ima bel cvet:
velike zaplate belocvetnih marjetic
belóčnica
-e
ž
(
ọ̑
)
anat.
bela, neprozorna zunanja plast zrkla:
vnetje beločnice
belodlák
in
belodlàk -áka -o
prid.
(
ȃ; ȁ á
)
ki ima belo dlako:
belodlak pes
belogardíst
-a
m
(
ȋ
)
med narodnoosvobodilnim bojem
pripadnik bele garde v Sloveniji:
Rupnikovi belogardisti
;
zločini belogardistov
//
med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
pripadnik bele garde:
boji med belogardisti in rdečearmejci
belogardístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na belo gardo:
belogardistična ofenziva
;
belogardistična postojanka
/
ta vas je bila belogardistična
belogardístovski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
belogardističen
:
belogardistovske tolpe
belogardízem
-zma
m
(
ī
)
protirevolucionarno gibanje med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji:
zagovorniki belogardizma
;
pojav belogardizma na Slovenskem
//
protirevolucionarno gibanje med državljansko vojno po oktobrski revoluciji:
belogardizem in boljševizem
beloglàv
in
belogláv -áva -o
prid.
(
ȁ á; ȃ
)
ki ima belo glavo:
mlada beloglava mačka
/
beloglav deček
svetlolas
;
beloglav starec
sivolas
♦
zool.
beloglavi jastreb
beloglávec
-vca
m
(
ȃ
)
nav. slabš.
kdor ima bele, svetle lase:
tisti beloglavec mi ni nič všeč
beloglávka
-e
ž
(
ȃ
)
ženska, ki ima bele, svetle lase:
modrooka beloglavka
belogrív
-a -o
prid.
(
ȋ ī
)
ki ima belo grivo:
belogriv konj
;
pren.
belogrivi morski valovi
belogrúd
-a -o
prid.
(
ȗ ū
)
pesn.
ki ima bele grudi:
belogrudo dekle
/
belogrudi labodi
belohláčnik
-a
m
(
ȃ
)
ekspr.
kdor nosi bele hlače:
mali belohlačniki
belokóžec
-žca
m
(
ọ̑
)
človek bele rase;
belec
:
bila sta edina belokožca na otoku
belokóžen
-žna -o
prid.
(
ọ̄ ọ̑
)
ki je bele kože:
na plantaži delajo črnokožni in belokožni delavci
belokóžnik
-a
m
(
ọ̑
)
zastar.
belokožec
,
belec
belokránjski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na Belokranjce ali Belo krajino:
belokranjski ljudski običaji
;
belokranjska ljudska noša
♦
gastr.
belokranjski matevž
pretlačen krompir in fižol z ocvirki
belokríl
-a -o
prid.
(
ȋ ī
)
knjiž.
ki ima bela krila:
nad vodo krožijo belokrili galebi
belolás
in
belolàs -ása -o
prid.
(
ȃ; ȁ á
)
ki ima bele, sive lase:
belolas starec
/
bil je tršat, belolas fant
svetlolas
belolásec
-sca
m
(
ȃ
)
kdor ima bele, svetle lase:
v čakalnici je naletel na nekega dolgega belolasca
beloláska
-e
ž
(
ȃ
)
ženska, ki ima bele, svetle lase:
belolíc
-a -e
prid.
(
ȋ ī
)
knjiž.
beloličen
:
belolice žene in dekleta
belolíčen
-čna -o
prid.
(
ī ȋ
)
ki ima bela lica:
belolične deklice
belonóg
-a -o
prid.
(
ọ̑ ọ̄
)
ki ima bele noge:
belonoga žival
beloók
-a -o
prid.
(
ọ̑ ọ̄
)
zool.,
v zvezi
belooka raca
raca, katere samica ima v starosti bele oči, Nyroca nyroca:
beloovrátniški
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bele ovratnike:
beloovratniški delavec
;
beloovratniški kriminal
;
beloovratniška kriminaliteta
belopôlt
-a -o
[
belopou̯t
]
prid.
(
ȏ ō
)
ki je bele polti:
belopolto in črnsko prebivalstvo
/
bila je svetlolasa in izredno belopolta
belopŕs
-a -o
prid.
(
ȓ r̄
)
knjiž.
ki ima bele prsi:
beloprsa žena
/
beloprse lastovke
beloprstén
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na belo glino:
beloprstena posoda
belorép
in
belorèp -épa -o
prid.
(
ẹ̑; ȅ ẹ́
)
ki ima bel rep:
belorepa žival
belorépec
-pca
m
(
ẹ̑
)
1.
zool.
planinskemu orlu podobna ptica ujeda, Haliaëtus albicilla:
pod nebom kroži mogočen belorepec
2.
nar.
ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu;
kupčar
:
gnezda ščinkavcev in belorepcev
belorépka
-e
ž
(
ẹ̑
)
zool.
ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu;
kupčar
belorítec
-tca
m
(
ȋ
)
zool.,
navadno v zvezi
lunj beloritec
ptica ujeda, ki živi v bližini močvirij, Circus pygargus:
belorítka
-e
ž
(
ȋ
)
nar.
ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu;
kupčar
belorók
-a -o
prid.
(
ọ̑ ọ̄
)
knjiž.
ki ima bele roke:
beloroka boginja
//
nav. slabš.
ki ni navajen težkega dela:
beloroka gospoda
belorún
-a -o
prid.
(
ȗ ū
)
knjiž.
ki ima belo runo, dlako:
beloruna ovca
belorúščina
-e
ž
(
ȗ
)
jezik Belorusov:
ruščina, ukrajinščina in beloruščina
bélost
tudi
belóst -i
ž
(
ẹ́; ọ̑
)
belina
:
belost snega
belôta
-e
ž
(
ó
)
knjiž.
belina
:
belota snega
;
prosojna belota njenih lic
beloúška
-e
ž
(
ȗ
)
nestrupena kača z belo pego za ušesi:
na pot se je priplazila belouška
;
kobranka in belouška
♦
zool.
progasta belouška
belozób
-a -o
prid.
(
ọ̑ ọ̄
)
knjiž.
ki ima bele zobe:
bil je črnolas in belozob fant
;
belozob merjasec
bel paese
bel paesa
[
belpaéze
]
m
(
ẹ̑
)
gastr.
mehki sir v obliki manjšega hlebca z okusom po surovem maslu:
rezina bel paesa
bélski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na ljudi bele rase:
belske poteze obraza
/
zaprli so cesto, ki povezuje črnsko in belsko naselje
bélša
-e
[
beu̯ša
]
ž
(
ẹ̑
)
nar. zahodno
belkasta krava:
belúga
-e
ž
(
ú
)
zool.
zelo velika riba, ki živi zlasti v Črnem in Kaspijskem morju, Huso huso:
kaviar iz iker beluge
belúh
-a
m
(
ū
)
slabš.
kdor ima belo, svetlo polt:
saj nisem kak mestni beluh
/
beluhi zatirajo nas črnce
ljudje bele rase
belúha
-e
ž
(
ū
)
nar. koroško
bela kokoš:
belúš
-a
m
(
ú
)
sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek:
jesti beluše
;
štajerski beluš
;
beluši v solati
;
nasad belušev
♦
bot.
ostrolistni beluš
zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius
;
Sprengerjev beluš
sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri
belúšev
-a -o
(
ú
)
pridevnik od beluš:
beluševi vršički, dušeni na maslu
belvedere
-a
[
belvedêr
tudi
belvedêre
]
m
(
ȇ
)
kraj, prostor z lepim razgledom:
razgled z belvedera
bémberg
-a
m
(
ẹ̑
)
trg.
tkanina iz bakrove umetne svile za žensko perilo in obleke:
perilo iz bemberga
;
v prid. rabi:
bemberg svila
béna
-e
ž
(
ẹ́
)
nar. belokranjsko,
ekspr.
neumnež
,
bedak
:
beži, bena!
benchmark
-a
[
bênčmárk
]
m
(
ȇ-ȃ
)
1.
fin. žarg.
osnovno merilo, dobljeno iz primerjalnega ocenjevanja znotraj kake dejavnosti, panoge:
benchmark za ocenjevanje stanja na trgu
2.
rač. žarg.
program za preizkušanje zmogljivosti posameznih podsklopov računalnika, programske opreme:
zaradi hitrega razvoja izdelovalci benchmarkov težko držijo korak s proizvajalci
benchmarking
-a
[
bênčmárking-
]
m
(
ȇ-ȃ
)
fin. žarg.
primerjalno ocenjevanje, navadno znotraj kake dejavnosti, panoge:
benchmarking delovanja na novih trgih
bencín
-a
m
(
ȋ
)
vnetljiva tekočina za pogon ali čiščenje:
natočiti bencin
;
smrdi po bencinu
;
prati v bencinu
;
politi z bencinom
;
motorni bencin
;
mešati navadni in super bencin
;
to vozilo porabi malo bencina
●
pog.,
šalj.
zdajle ne bi škodilo malo bencina
alkoholne pijače
♦
farm.
čisti bencin
za rane
;
teh.
lahki bencin
z majhno specifično težo
;
visokooktanski bencin
ki ima oktansko število okoli sto
bencínar
-ja
m
(
ȋ
)
motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin:
šestvaljni bencinar
;
zmogljivosti trilitrskega bencinarja
//
avtomobil na bencinski pogon:
cena avtomobila je odvisna tudi od tega, ali je bencinar ali dizel
bencínec
-nca
m
(
ȋ
)
motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin:
dvolitrski bencinec
//
avtomobil na bencinski pogon:
imeti bencinca
bencinométer
-tra
m
(
ẹ̄
)
teh.
priprava, ki kaže količino bencina v rezervoarju ali toka bencina v ceveh:
vgraditi nov bencinometer
bencínov
-a -o
prid.
(
ȋ
)
bencinski
:
bencinovi hlapi
bencinovòd
-óda
m
(
ȍ ọ́
)
teh.
vod za dovajanje bencina:
pregledati bencinovod in zavore
bencínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
1.
nanašajoč se na bencin:
bencinski hlapi
/
bencinski kuhalnik
;
motor na bencinski pogon
/
bencinski servis
stavba ob cesti z napravami za oskrbo vozil z gorivom in objekti za potrebe potnikov
;
bencinski tank
;
bencinska črpalka
/
bencinski tolar
od 1994 do 2007
denar, namenjen za gradnjo avtocest v Sloveniji, sprva določen kot delež od vsakega litra prodanega bencina ali dizelskega goriva
2.
ki je v zvezi z uporabo avtomobilov in motociklov (na bencin), zlasti za dirke:
bencinski navdušenec
;
bencinski šport
/
ekspr.
bencinski spektakel
/
bencinski zvezdnik
;
ekspr.
bencinska legenda
bencól
tudi
benzól -a
m
(
ọ̑
)
kem.
benzen
:
topiti kavčuk v bencolu
;
surovi bencol
bênd
-a
m
(
ȇ
)
pog.
glasbena skupina, ansambel:
v svoj bend je povabil sošolko, ki odlično poje
;
član benda
/
rock bend
bendíma
-e
ž
(
ȋ
)
nar. zahodno
trgatev
:
bogata bendima
béne
--
m
(
ẹ̑
)
knjiž.
prednost
,
ugodnost
:
služba na deželi ima tudi svoj bene
benečánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
beneški
:
benečanski plemič
;
benečanska republika
/
benečansko slikarstvo, zrcalo
benediktínec
-nca
m
(
ȋ
)
1.
menih reda sv. Benedikta:
cerkev benediktincev
2.
francoski zeliščni liker zlato rumene barve:
kozarček žlahtnega benediktinca
benediktínka
-e
ž
(
ȋ
)
1.
redovnica reda sv. Benedikta:
samostan benediktink
/
šolala se je pri benediktinkah
2.
nar.
zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi;
žegnana kopriva
:
rano je umila z vodo benediktinke
benediktínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na benediktince:
benediktinski red, samostan
/
benediktinske šole
benefíca
-e
ž
(
ȋ
)
nekdaj
gledališka predstava v korist kakega igralca:
igralec je imel svojo benefico
beneficiát
-a
m
(
ȃ
)
rel.
uživalec beneficija:
prišel je za beneficiata
/
ustanovil je beneficiat
beneficij
beneficiáten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na beneficiat:
beneficiatni dohodek
benefícij
-a
m
(
í
)
1.
rel.
za trajno ustanovljena cerkvena služba, zvezana z dohodki, zlasti iz nepremičnin:
podeliti, ustanoviti beneficij
;
bogat beneficij
2.
knjiž.
ugodnost
,
prednost
:
podjetje ne uživa nobenih komunalnih beneficijev
benefícija
-e
ž
(
í
)
beneficij
:
kupčevati z beneficijami
/
beneficije v podjetju
beneficírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
pravn.,
navadno v zvezi z
doba
šteti, upoštevati več, kot dejansko je:
beneficirati delovno, zavarovalno dobo
beneficíran
-a -o:
beneficiran delovni staž
benefíčen
-čna -o
(
ȋ
)
pridevnik od benefica:
benefična predstava
benéški
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
1.
nanašajoč se na Benetke:
beneški trgovec
/
beneški cekin, dož
;
beneška republika
/
beneško zrcalo
♦
les.
beneški jarmenik
žaga z enim listom in lesenim ogrodjem za žaganje hlodov v deske
;
venecijanka
;
tur.
beneška noč
nočna prireditev na vodi, navadno z ognjemetom
2.
nanašajoč se na Benečijo:
beneška meja
;
beneško narečje
benéškoslovénski
-a -o
prid.
(
ẹ̑-ẹ́
)
nanašajoč se na Beneške Slovence ali Beneško Slovenijo:
beneškoslovenska govorica
;
beneškoslovenska manjšina
Benétke
-nétk
ž
mn.
(
ẹ̑
)
v zvezah:
iron.
tu gor se usedi, pa boš Benetke videl
kar pričakuješ, ne boš dobil
;
ekspr.
tako te bom, da boš Benetke videl
zelo te bom pretepel
benevolénca
-e
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.
dobrohotnost
,
naklonjenost
:
poslušal ga je z očitno benevolenco
benevolénten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
knjiž.
dobrohoten
,
naklonjen
:
benevolentna kritika
bengáličen
-čna -o
prid.
(
á
)
v zvezi
bengalični ogenj
ognjemet v različnih, pisanih barvah:
na stolpu je zagorel bengalični ogenj
/
bengalična luč je osvetlila sobo
bengalín
-a
m
(
ȋ
)
tekst.
gosta svilena ali polsvilena ripsasta tkanina za obleke, blazinjenje pohištva:
bengálski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Bengalijo:
bengalski pisatelj
/
bengalski ogenj
bengalični ogenj
♦
zool.
bengalski tiger
tiger, ki živi v Aziji, Panthera tigris
benígen
-gna -o
prid.
(
ȋ
)
med.
nenevaren
,
neškodljiv
,
ant.
maligen
:
benigni tumor
;
benigna bula
/
benigen potek bolezni
ugoden
bénjamin
-a
m
(
ẹ̑
)
ekspr.
najmlajši v družini ali družbi:
natoči, benjamin!
benjamínček
-čka
m
(
ȋ
)
manjšalnica od benjamin:
čeprav je bil benjaminček, je bil največkrat kaznovan
//
ljubljenček
,
miljenček
:
bil je mamin benjaminček
bentál
in
béntal -a
m
(
ȃ; ẹ̑
)
biol.
morsko ali jezersko dno kot življenjski prostor organizmov:
značilnosti živali v bentalu
bentênje
-a
s
(
é
)
glagolnik od bentiti:
vse bentenje ni nič pomagalo
bentíti
-ím
nedov.
(
ī í
)
ekspr.
1.
hrupno izražati jezo, robantiti:
ves dan je bentil okoli hiše
;
oče benti nad sinom
2.
pridušati se, preklinjati:
razsajal je in bentil
;
bentiti po srbsko
/
preh.
bentiti konja
bentonít
-a
m
(
ȋ
)
min.
glina, ki z vodo močno nabrekne in se uporablja zlasti kot belilo v kemični industriji:
odkrili so nova nahajališča bentonita
béntonski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na bentos:
bentonske alge, živali
béntos
-a
m
(
ẹ̑
)
biol.
združba organizmov, ki živijo na morskem ali jezerskem dnu:
raziskovanje bentosa
bénz...
prvi del zloženk
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč:
benzaldehid
bénzaldehíd
-a
m
(
ẹ̑-ȋ
)
kem.
po grenkih mandeljnih dišeča tekočina za izdelovanje dišav:
benzén
-a
m
(
ẹ̑
)
kem.
osnovni aromatski ogljikovodik:
derivati benzena
benzén...
prvi del zloženk
(
ẹ̑
)
kem.
nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč:
benzensulfonat
benzénov
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na benzen:
benzenovi derivati
;
benzenov obroč
geometrična oblika medsebojne povezave šestih ogljikovih atomov v molekuli benzena
benzidín
-a
m
(
ȋ
)
kem.
aromatski amin za proizvodnjo umetnih barvil:
bénzo...
prvi del zloženk
(
ẹ̑
)
kem.
nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč:
benzokinon
benzóa
-e
ž
(
ọ̑
)
dišeč smolast izcedek iz nekaterih tropskih dreves:
dim kadila je raznašal rahel vonj po benzoi
benzójev
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na benzoo:
benzojeva smola
/
benzojeva tinktura
bér
-í
ž
(
ẹ̑
)
star.
(čebelja) paša:
»Sonca čakajo, da bi šle na ber,« jih [čebele] je razumel
(I. Zorec)
;
ajdova ber
/
ber zdravilnih zeli
nabiranje
béra
tudi
bíra -e
ž
(
ẹ́; í
)
1.
kar je nabrano, zbirka:
bera ni bila slaba: imel je polno torbo
/
bogata bera besed
2.
nabiranje
:
priti na bero
♦
čeb.
jesenska bera
paša
3.
nekdaj
dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem:
dajati, pobirati bero
;
priti po bero
;
vinska bera
;
bera žita in drv
beráč
1
-a
m
(
á
)
1.
kdor prosi, pobira miloščino:
dati beraču dar, vbogajme
;
razcapan berač
;
berač iz navade
2.
ekspr.
zelo reven človek:
Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju!
(I. Cankar)
●
pog.
nabral se ga je kakor berač mraza
zelo se je napil
;
pog.
sneži, kakor bi se berači tepli
v debelih kosmih
;
preg.
vsak berač svojo malho hvali
vsakdo hvali svoje
♦
igr.
varianta nekaterih iger s kartami, pri kateri igralec ne sme dobiti nobenega vzemka
beráč
2
-a
m
(
á
)
1.
nar. vzhodno
obiralec grozdja;
trgač
:
po vinogradih se razlega pesem beračev
2.
nar. zahodno
košek
,
cajna
:
pobirati sadje v berače
beráček
-čka
m
(
á
)
otrok, ki prosi, pobira miloščino:
razcapan beraček
beráčenje
-a
s
(
á
)
glagolnik od beračiti:
preživljal se je z beračenjem
/
zoprno ji je njegovo beračenje za ljubezen
beračíca
-e
ž
(
í
)
1.
ženska, ki prosi, pobira miloščino:
ob cerkvenem zidu so sedeli berači in beračice
2.
ekspr.
zelo revna ženska:
z beračico bi se ženil
beračíja
-e
ž
(
ȋ
)
ekspr.
1.
majhno, revno premoženje:
nakladala je na voz svojo beračijo
/
priženiti se na beračijo
2.
beračenje
:
biti obsojen zaradi beračije
3.
zelo revni ljudje:
za delo je najemal viničarsko beračijo
beráčiti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
1.
prositi, pobirati miloščino:
delat pojdi, namesto da beračiš
;
beračiti od hiše do hiše
;
na stara leta je beračil
2.
ekspr.
ponižno prositi, prosjačiti:
ne bom beračil za službo
/
beračiti za ljubezen
beračón
-a
m
(
ọ̑
)
slabš.
berač
1
:
raztrgan beračon
/
ne boš vzela tega beračona
beráški
-a -o
prid.
(
á
)
1.
nanašajoč se na berače:
a)
beraška malha
●
priti na beraško palico
popolnoma obubožati
;
spravil jih je na beraško palico
povzročil je, da so izgubili vse premoženje
b)
bogatin ni maral v hišo beraške neveste
/
beraški pogreb
♦
rel.
beraški red
samostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju
2.
ekspr.
po materialni vrednosti nezadosten:
garal jim je za beraško plačo
/
taka beraška večerja
beráštvo
-a
s
(
ȃ
)
ekspr.
velika revščina:
živeti v beraštvu
;
pren.
kulturno beraštvo
berbêrec
-rca
m
(
ȇ
)
vet.
konj severnoafriške pasme, po telesnih oblikah podoben arabcu:
bêrda
-e
ž
(
ȇ
)
glasb.
največja, kontrabasovska tamburica:
tamburaški orkester ima dve berdi
bêrek
-a
m
(
ȇ
)
nar.
stara, nekdanja rečna struga, močvirje:
Stare vrbe ob bereku so bile polne gnezd
(F. Godina)
beréta
-e
ž
(
ẹ̑
)
manjša pištola italijanskega tipa:
odpel je pas s tokom in bereto
berétka
-e
ž
(
ẹ̑
)
baretka
:
nosil je modro beretko
bergamóten
-tna -o
prid.
(
ọ̑
)
kozm.,
v zvezi
bergamotno olje
dišeče olje iz južnega sadeža, sorodnega limoni:
dišave iz bergamotnega olja
bergamótka
-e
ž
(
ọ̑
)
agr.
zelo aromatična hruška okroglaste oblike in zelenkasto rjave barve:
švicarska bergamotka
bérgla
-e
ž
(
ẹ̑
)
nav. mn.
oporna priprava za pomoč gibalno oviranim pri hoji:
oprt na berglo
;
hoditi ob berglah, z berglami
;
pog.
hoditi po berglah
;
pren.
avtor si pomaga z moralnimi berglami
bêrgmanov
-a -o
prid.
(
ȇ
)
elektr.,
v zvezi
bergmanova cev
bergmanska cev:
bêrgmanski
-a -o
prid.
(
ȇ
)
elektr.,
v zvezi
bergmanska cev
cev za električno napeljavo iz katraniziranega kartona:
bergsonízem
-zma
m
(
ī
)
filoz.
filozofska smer francoskega idealističnega filozofa Bergsona:
vpliv bergsonizma
beribêri
-ja
m
(
ȇ
)
med.
bolezen zaradi manjkanja vitamina B
1
:
zboleti za beriberijem
beríl
-a
m
(
ȋ
)
min.
heksagonalni berilijev in aluminijev silikat:
akvamarin in smaragd sta različka berila
berílce
-a
s
(
ī
)
manjšalnica od berilo:
pripovedovati vsebino berilca
berílen
-lna -o
(
ȋ
)
pridevnik od berilo:
berilni sestavek
berílij
-a
m
(
í
)
kem.
zelo trda lahka kovina sive barve, element Be:
pridobivati berilij
berílijev
-a -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na berilij:
berilijeve spojine
♦
metal.
berilijev bron
zlitina bakra in berilija
berílo
-a
s
(
í
)
1.
učbenik s krajšimi sestavki za jezikovni pouk:
izdati berila za osnovno šolo
;
slovensko berilo za šesti razred
/
prvo berilo
za začetni pouk branja in pisanja
//
sestavek iz tega učbenika:
za domačo nalogo napišite obnovo berila
2.
kar je namenjeno za branje:
detektivke so zabavno berilo
;
mladinsko berilo
3.
zastar.
branje
:
prenehala je z berilom
♦
rel.
berilo
neevangeljski odlomek iz Svetega pisma, ki se bere pri maši
;
šol.
domače
ali
obvezno berilo
literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma
berílov
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od beril:
berilova barva
berívka
-e
ž
(
ȋ
)
zgodnja spomladanska solata, ki ne dela glav:
nabirati berivko
;
greda berivke
/
vsejati berivko
berívo
-a
s
(
í
)
kar je namenjeno za branje;
čtivo
:
zabavno berivo
;
berivo za otroke
berkélij
-a
m
(
ẹ́
)
kem.
umetno pridobljen radioaktivni element, Bk:
berlín
-a
m
(
ȋ
)
nar.,
nekdaj
občinski zapor:
Preden boš kaj zinil, boš že sam smradil tolminski berlin!
(I. Pregelj)
berlína
-e
ž
(
ȋ
)
večji osebni avtomobil z zaprto karoserijo:
udobna šestsedežna berlina
//
nekdaj
štirisedežna pokrita kočija:
berlínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na Berlin:
berlinski festival
;
berlinski prebivalci
;
berlinski živalski vrt
/
od 13. avgusta 1961 do 9. novembra 1989
berlinski zid
mejni zid med vzhodnim, komunističnim, in zahodnim, demokratičnim, Berlinom
♦
kem.
berlinsko modrilo
umetni pigment modre barve
berlínsko
prisl.
:
berlinsko modra barva
berljív
-a -o
prid.
(
ī í
)
ki se da brati:
berljiva pisava
/
poezija je berljiva na različne načine
/
berljiva knjiga
ki se prijetno bere
berljívo
prisl.
:
berljivo napisan roman
berljívost
-i
ž
(
í
)
lastnost berljivega:
slaba berljivost zapisa
/
velika berljivost romana
bermúda
--
v prid. rabi
(
ȗ
)
v zvezi
bermuda hlače
kratke, skoraj dokolenske hlače:
obleči bermuda hlače
bermúde
-múd
ž
mn.
(
ȗ
)
pog.
bermuda hlače
:
oblečen je bil v rdeče bermude in rumeno havajsko srajco
;
bombažne bermude
bermúdke
bermúdk
ž
mn.
(
ȗ
)
pog.
bermuda hlače
:
obleči bermudke
bermúdski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na otočje Bermudi:
bermudski prebivalci
●
bermudski trikotnik
območje Atlantskega oceana med Bermudi, Portorikom in Florido
bernardínec
-nca
m
(
ȋ
)
1.
menih reda, imenovanega po sv. Bernardu:
postal je bernardinec
2.
velik, močen pes, uporaben kot reševalec izpod plazov:
dresiran bernardinec
bernardínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na bernardince:
bernardinski samostan
/
pes bernardinske pasme
bérnja
-e
ž
(
ẹ̑
)
nar.,
nekdaj
dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem;
bera
:
priti po bernjo
;
desetina in bernja
;
vinska bernja
bernjáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
star.
prositi, pobirati miloščino;
beračiti
:
bernjati po vaseh
bernjáva
-e
ž
(
ȃ
)
star.
beračenje
:
hoditi po bernjavi
bernjávs
-a
m
(
ȃ
)
star.
berač
1
:
siten bernjavs
/
moje hčere ne bo dobil ta bernjavs
bernjávslja
-e
ž
(
ȃ
)
star.
beračica
:
razcapana bernjavslja
bernsteinovec
-vca
[
bêrənštajnovəc
]
m
(
é
)
privrženec nemškega politika in filozofa Bernsteina:
béroš
-a
m
(
ẹ̑
)
nar.,
nekdaj
hlapec v graščini, na veleposestvu:
Bil je preprost kmet, mogoče celo beroš, ki mu je vojaška obleka in kapa stala nerodno
(F. Godina)
berôvnja
-e
ž
(
ȏ
)
nar. zahodno,
nekdaj
dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem;
bera
:
računal je, kolikšna bo berovnja
bérsa
in
bírsa -e
ž
(
ẹ̑; ȋ
)
1.
agr.
plesen na vinu:
na vinu se je naredila bersa
2.
agr.
usedlina, ki se nabira na notranji strani soda;
vinski kamen
:
kristalizacija berse
3.
star.
slabo, pokvarjeno vino:
ni hotel piti berse
bersaljêr
-a
in
-ja
m
(
ȇ
)
v Italiji
vojak posebne pehotne enote, s perjem na klobuku:
ofenziva bersaljerov
;
kolona motornih koles z bersaljeri
bersaljêrski
-a -o
prid.
(
ȇ
)
nanašajoč se na bersaljere:
bersaljerski polk
/
bersaljerski klobuk
klobuk s perjem
bérsast
in
bírsast -a -o
prid.
(
ẹ̑; ȋ
)
v zvezi z
vino
pokvarjen
:
bersasto vino
bérsati se
-am se
in
bírsati se -am se
nedov.
(
ẹ̑; ȋ
)
v zvezi z
vino
kvariti se:
vino se bersa
bêrta
-e
ž
(
ȇ
)
v zvezi
debela berta
težek nemški top iz prve svetovne vojne:
nemška debela berta je bruhala granate na mesto
bés
1
-a
m
(
ẹ̑
)
1.
mitol.
zli duh:
bes jo je obsedel
;
bati se besov
/
ekspr.,
z oslabljenim pomenom
besi ljubosumnosti ga razjedajo
/
kot vzklik:
da bi ga bes
;
star.
bes te lopi, plentaj
2.
v povedni rabi
izraža podkrepitev trditve:
To mora neháti – ní bes!
(A. Aškerc)
bès
2
bêsa
tudi
bésa
m
(
ȅ ē, ẹ̄
)
najvišja stopnja jeze:
bes me grabi, popade
;
zatulil bi od besa
;
spravil me je v bes
;
divji, onemogel bes
/
žrtve fašističnega besa
béseda
1
-e
ž
(
ẹ̑
)
nekdaj
družabna prireditev s poučnim ali zabavnim programom:
prirediti besedo
;
slavili so ga po čitalnicah in pri besedah
beséda
2
-e
ž
,
rod. mn. stil.
besedí
(
ẹ̑
)
1.
jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov:
kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede
;
izgovoriti, naglasiti besedo
;
iskati v slovarju neznane besede
;
izpisati število z besedami
;
nenavadna, stara beseda
;
izgovorjena, zapisana beseda
;
domače, tuje besede
;
narečne besede
;
dolga beseda
;
beseda z več pomeni
;
v današnjem, najožjem, pravem, prenesenem, slabem pomenu (te) besede
;
v najglobljem, v širšem smislu besede
/
prevajati od besede do besede
//
s to enoto označeni pojem:
vsaka njegova druga beseda je žaljivka
;
ne pride mu na misel primerna beseda
;
iskal je besed, da bi jo potolažil
;
v jezi ne izbira besed
;
nenadoma mu je zmanjkalo besed
;
govori z izbranimi besedami
;
grde, nespodobne besede
;
ljubkovalna beseda
;
žal beseda
;
ekspr.
ploha, poplava besed
;
Prijatelj! to je beseda vseh besed
(O. Župančič)
/
skrb govori iz vsake njene besede
;
ujel je le nekaj besed o tem
/
ed.,
ekspr.:
da ne črhneš, ne zineš niti besede! niti besede ni spregovoril
;
niti z besedo, z eno samo besedo ni omenil, kaj se je zgodilo
2.
ed. in mn.
misel, izražena z besedami:
beseda ga je razžalila, spekla, zbodla
;
besede letijo, merijo nanjo
;
besede so ji segle, šle do srca
;
te besede so veljale njej
;
rad slišim take besede
;
zameril mu je to besedo
;
hude, iskrene, nepremišljene, odkrite, ostre, pametne, prazne, prijateljske, tehtne, tolažilne, trde besede
;
ekspr.,
navadno v povedni rabi:
to je beseda! to je moška, prava, poštena beseda!
/
nav. mn.:
tvoje besede so se izpolnile
;
njegovih besed ne jemlje resno
;
pritrjevati, zaupati njegovim besedam
;
prekliči svoje besede! sovraštvo zveni iz njegovih besed
;
malo bolj pazi na svoje besede! ob očetovih besedah mu je odleglo
;
po govornikovih besedah sklepati, soditi
;
vztrajam pri svojih besedah
;
pesnikove besede o ljubezni
;
ekspr.
to so bile njegove zadnje besede
pred smrtjo
/
kot nasprotje dejanja:
preiti od besed do dejanj, k dejanjem
;
ostalo je samo pri besedah
;
pomoč je treba izkazovati z dejanjem, ne le z besedami
;
ekspr.:
to so same besede! besede, besede, besede!
3.
nav. ed.,
ekspr.
zagotovilo
,
obljuba
:
ne more narediti drugače, ker ga veže beseda
;
dati komu besedo
;
držati, prelomiti, spolniti besedo
;
posojati, verjeti na besedo
/
dati častno besedo
zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno
;
biti zvest dani besedi
//
ed.,
star.
dogovor
:
biti, ostati v besedi s kom
;
fant in dekle sta si v besedi
sta dogovorjena za poroko
4.
izražanje misli z govorjenjem:
beseda mu gre, teče gladko
;
beseda se mu zatika
;
obtičati sredi besede
;
skočiti, vpasti komu v besedo
/
v besedi je vsakomur kos
;
z besedo je ne boš ugnal
/
po besedah spoznati koga
po načinu govorjenja; po izgovarjavi
;
vznes.
bojevati se za kaj z besedo in s peresom
;
svoboda besede
//
knjiž.
sposobnost za to izražanje:
beseda loči človeka od živali
/
dar besede
govorjenja, govora
5.
ed. in mn.
govorni ali pisni nastop v javnosti:
sklepna, zaključna beseda govornika
;
spremno besedo h knjigi je napisal urednik zbirke
;
uvodne besede je imel predsednik društva
//
nav. ed.
možnost, pravica do govorjenja, zlasti v javnosti:
gospod ima besedo
;
dati, prepustiti, vzeti komu besedo
;
zahtevati besedo
;
prositi za besedo
/
oglasiti se, pozvati, priglasiti se k besedi
/
pusti ga do besede
6.
ed.,
knjiž.
izmenjava mnenj, misli;
pogovor
,
govor
:
na sestanku je bila beseda o osebnih dohodkih
;
beseda je nanesla na politiko
;
beseda se je razvnela, stekla
;
beseda teče o gospodarskih problemih
;
o tem ni bilo besede
;
napeljati, zasukati besedo na kaj
;
čez nekaj časa je poprijel, povzel besedo gost
;
vmešati se v besedo
/
o tem bo beseda v drugem poglavju
7.
ed.,
nav. vznes.
sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje;
jezik
:
ljudstvu povedati v njegovi besedi
;
domača, materina beseda
;
naša beseda
;
slovenska beseda
/
govorjena, pisana beseda
;
ekspr.
mojster besede
pisatelj ali pesnik, ki piše v lepem jeziku
//
uporaba tega sistema na določenem področju človekovega udejstvovanja;
zvrst jezika
,
stil
:
odrska beseda
;
strokovna, tehniška, umetniška beseda
/
Cankarjeva beseda
8.
besedilo
,
tekst
:
v kamen vklesane besede
;
kantata na Gregorčičeve besede
/
navajati Župančičeve besede
9.
nav. ed.
vloga pri odločanju:
biti brez besede v hiši
;
zdaj so prišle ljudske množice do besede
;
ali si imel tudi ti kaj besede pri tem?
/
dokončno, odločilno besedo imeti
;
vselej hoče imeti glavno, prvo besedo
;
pren.
na ledenem snegu je prišel tudi cepin do besede
//
mnenje
,
sodba
:
njegova beseda veliko velja, zaleže
;
o tem sem ti povedal svojo besedo
;
veliko da na njegovo besedo
/
založiti, zastaviti besedo za kaj
10.
v zvezi
ključna beseda
beseda ali besedna zveza, ki povzema širše besedilo ali sobesedilo in se uporablja za iskanje informacij v knjižnicah:
ključne besede opredeljujejo vsebinski okvir članka
//
beseda ali besedna zveza, ki povzema širše besedilo ali sobesedilo in se uporablja za iskanje informacij v elektronskih in spletnih zbirkah besedil:
vtipkal je ključno besedo, sprožil iskanje in dobil seznam zadetkov
;
iskati knjigo v knjižnem katalogu po imenu avtorja, naslovu ali ključni besedi
//
najpomembnejša, najznačilnejša beseda, zamisel:
ključna beseda v zapisniku, govoru
/
optimizem in zaupanje sta najbrž ključni besedi vsake terapije
●
beseda je dala besedo
razvil se je pogovor
;
ekspr.
zob za zob, to je naša beseda
geslo, parola
;
te besede so mu šle težko iz ust, z jezika
nerad, težko je to povedal
;
beseda mu je ostala v grlu, na jeziku
ni povedal tega, kar je mislil
;
bibl.
beseda je padla na kamen
nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha
;
bibl.
beseda je meso postala
kar je bilo govorjeno, se je uresničilo
;
star.
marca trava ne raste, če bi jo iz zemlje vlekel, pravi stara beseda
pregovor, izrek
;
ekspr.
besede mu kar vro z jezika, iz ust
veliko in z lahkoto govori
;
ta človek je kratkih, redkih besed
zelo malo govori
;
evfem.
pazi, kako se boš vedla, da ne bo kakih besed
opravljanja, obrekovanja
;
ekspr.
saj ni vredno besed
ni vredno govoriti
;
za brata nima lepe besede
ni prijazen, dober z njim
;
pog.,
ekspr.
niti besede ni dal od sebe, ni spravil iz sebe
prav ničesar ni rekel
;
ekspr.
niti besede mi ni rekel, naj ne grem
prav nič mi ni branil
;
ekspr.
o tem sem brez besed, nimam, ne najdem besed
od osuplosti nad tem ne morem nič reči
;
ekspr.
ne izgubljajva več besed o tem
ne govoriva več o tem
;
ekspr.
ne obračaj, ne zavijaj besed!
razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene
;
ekspr.
niti besede mu ni privoščil
prav nič ni govoril z njim
;
nikoli mu ne zmanjka besed
kar naprej (lahko) govori
;
molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku
je hotel že spregovoriti
;
položiti komu besedo na jezik, v usta
pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje
;
ekspr.
učenci kar požirajo učiteljeve besede
z velikim zanimanjem poslušajo, kar pripoveduje
;
ekspr.
požreti, snesti besedo
ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno
;
težko je spravil te besede iz ust
težko, nerad je to povedal
;
ekspr.
strah mu je vzel, zaprl besedo
od strahu ni mogel govoriti
;
besedo mi je vzel z jezika, iz ust
rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz
;
pog.
vzeti besedo nazaj
preklicati obljubo, sklep, izjavo
;
ekspr.
še besedo, dve o tem
še nekaj malega bi rad povedal o tem
;
ekspr.
izginil je brez besede
ne da bi komu povedal, da gre
;
ekspr.
sedeli so brez besede
molče
;
pripraviti koga do besede
povzročiti, da govori
;
evfem.
glej, da ne pride do kakih besed
do prepira, spora
;
ekspr.
zapomnil si je vse do besede, vsako besedo
prav vse
;
uboga na (prvo) besedo
takoj
;
ekspr.
držati, prijeti koga za besedo
zahtevati, da obljubo izpolni
;
ekspr.
lovi se za besedo
išče primernih izrazov
;
obnoviti, povedati kaj po svojih besedah, s svojimi besedami
po svoje, na svoj način
;
ekspr.
rad opleta z besedami
veliko, a vsebinsko prazno govori
;
ekspr.
na dan z besedo!
povej, kaj misliš
;
elipt.,
knjiž.
z drugimi besedami
isto na drugačen način povedano
;
ekspr.
z eno besedo (povedano)
na kratko
;
vznes.
poslušati božjo besedo
evangelij, pridigo
;
reci zanj dobro besedo
priporoči ga; zavzemi se zanj
;
z dobro, z lepo besedo pri njem nič ne opraviš
s prijazno izraženo željo, zahtevo
;
ekspr.
nobena beseda je ne gane
vse prepričevanje je brez uspeha
;
nobena njegova beseda ji ni ušla
prav ničesar ni preslišala
;
ekspr.
nobene besede! niti besede več!
nočem, ne dovolim, da bi še govorili o tem
;
ekspr.
nikomur niti besede!
ne povej nikomur nič o tem
;
ekspr.
same besede so ga
samo govori, naredi pa malo ali nič
;
ekspr.
tu je vsaka beseda zastonj
se ne da nič doseči, spremeniti
;
vsako besedo so morali vleči iz njega
ker je bil molčeč, so ga morali vsako stvar posebej vprašati
;
zadnja beseda mode
najnovejši modni domislek
;
zadnja beseda znanosti
najnovejše dognanje
;
ekspr.
to je moja zadnja beseda
sklep, ki ga ne bom preklical
;
ekspr.
biti mož beseda
narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno
;
ekspr.
konec, mir besedi!
nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari
;
ekspr.
škoda besed
ni vredno govoriti
;
ekspr.
ima polna usta besed
veliko govori; se (rad) hvali
;
ekspr.
beseda ni konj
reči, prositi, vprašati še ni nič hudega
;
preg.
besede mičejo, zgledi vlečejo
;
preg.
lepa beseda lepo mesto najde
♦
jezikosl.
dvozložna beseda
;
pogovorne, žargonske besede
;
pregibna beseda
;
samostalniška beseda
;
zložena beseda
;
koren besede
;
deljenje besed
prenos dela besede na koncu vrste v naslednjo
;
tvorba besed
;
lit.
nevezana beseda
proza
;
vezana beseda
poezija
besédar
-ja
m
(
ẹ̑
)
star.
kdor se ukvarja z raziskovanjem besed;
slovničar
,
jezikoslovec
:
to vprašanje zadeva besedarje in pisatelje
besedávelj
-vlja
m
(
á
)
slabš.
gostobeseden, zgovoren človek:
besedavlji in puhloglavci
beséden
-dna -o
prid.
(
ẹ̑
)
1.
nanašajoč se na besedo:
besedni pomen
;
besedni red
/
besedna družina
;
besedni zaklad
vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu
;
besedna komika
;
besedna šala
/
besedni boj
ostra debata, polemika
♦
jezikosl.
besedna analiza
opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko
;
besedna zveza
zveza dveh ali več besed
;
lit.
besedna igra
besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni
;
besedna umetnost
umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik
2.
zastar.
gostobeseden
,
zgovoren
:
naenkrat je postal ves beseden
besédenje
-a
s
(
ẹ̑
)
besedovanje
:
njegovo javno delovanje, besedenje in pisanje je bilo zmeraj razumno in prepričljivo
besédica
-e
ž
(
ẹ̑
)
nav. ekspr.
manjšalnica od beseda:
kratka, neznatna besedica
/
rad uporablja ljubkovalne besedice
;
napisal je nekaj besedic o tem
/
ed.
niti besedice ni črhnil, ni zinil, ni spregovoril
;
niti z besedico, z eno samo besedico ni omenil tega
;
z najmanjšo besedico ni namignil na to
/
rada sliši take besedice
;
mile, prijazne besedice
●
pog.,
ekspr.
niti besedice ni dal od sebe, ni spravil iz sebe
prav ničesar ni rekel
;
niti besedice mu ni privoščil
prav nič ni govoril z njim
;
ekspr.
niti besedice ti ne verjamem
prav ničesar
;
ekspr.
odšel je brez besedice
ne da bi komu kaj povedal
;
ekspr.
ponovil je vse do besedice
prav vse
;
ekspr.
niti besedice več!
nočem, ne dovolim, da bi še govorili o tem
;
ekspr.
nikomur niti besedice!
ne povej nikomur nič o tem
besedíčen
-čna -o
prid.
(
ī ȋ
)
ekspr.
gostobeseden
,
zgovoren
:
bil je besedičen, a ne sladkobeseden
/
besedična branjevka
jezikava
besedíčenje
-a
s
(
ī
)
glagolnik od besedičiti:
ni mi do besedičenja
;
nepotrebno besedičenje
;
to je prazno besedičenje užaljenih puhloglavcev
besedíčiti
-im
nedov.
(
í ȋ
)
govoričiti
:
besedičiti o skupnih interesih
;
tjavdan besedičiti
besedíčnost
-i
ž
(
ī
)
ekspr.
gostobesednost
,
zgovornost
:
neukrotljiva besedičnost dečkov
;
ženska besedičnost
/
jo bo že minila njena besedičnost
jezikavost
besedílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na besedilo:
besedilne sestavine
♦
šol.
besedilna naloga
besedilo s podatki o določenem dejanskem stanju, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva; tekstna naloga
besedílo
-a
s
(
í
)
1.
z določenimi besedami izražene misli:
popravljati, spreminjati besedilo
;
sestaviti dokončno besedilo predloga
;
napačno razlagati zakonsko besedilo
/
vezno besedilo pri recitacijskem večeru
//
napisano delo:
komentirati, študirati stara besedila
;
dramsko besedilo
2.
iz besed sestoječi del v knjigi, publikaciji:
v knjigi je več slik kot besedila
;
nečitljivo besedilo
;
delo obsega čez šeststo strani besedila
//
besedni del v glasbenem delu:
melodijo si je zapomnil, besedilo pa je pozabil
/
pesem je uglasbil na besedilo Simona Gregorčiča
besedilopísec
-sca
m
(
ȋ
)
kdor piše besedila za različne glasbene izvajalce:
v slovenski popularni glasbi je kar nekaj dobrih besedilopiscev
;
najplodovitejši slovenski besedilopisec
;
pevci, skladatelji in besedilopisci
besedilopíska
-e
ž
(
ȋ
)
ženska, ki piše besedila za različne glasbene izvajalce:
na glasbenem področju je zelo dejavna kot besedilopiska
;
pevka in besedilopiska
besediloslôven
-vna -o
prid.
(
ȏ
)
nanašajoč se na besediloslovje:
besediloslovna analiza
besediloslôvje
-a
s
(
ȏ
)
jezikosl.
nauk o splošnih lastnostih besedila in o vrstah besedil:
ukvarjati se z besediloslovjem
besedíšče
-a
s
(
í
)
besedni zaklad:
bogatiti besedišče z novimi besedami
/
otrokovo besedišče
;
Prešernovo besedišče
;
besedišče tragedije
beséditi
-im
nedov.
(
ẹ̄ ẹ̑
)
besedovati
:
besedili so o upanju in tolažbi
/
začne tiho besediti
beséditi se
nar.
pričkati se, prepirati se:
Tako sta se besedila gospoda še nekaj časa
(I. Pregelj)
besédje
-a
s
(
ẹ̑
)
knjiž.
besedni zaklad, besedišče:
narečno, starinsko besedje
;
germanizmi v besedju
besedljív
-a -o
prid.
(
ī í
)
star.
gostobeseden
,
zgovoren
:
besedljiv trgovec
/
tako jezne in besedljive svoje žene še ni videl
besedljívka
-e
ž
(
ȋ
)
star.
gostobesedna, zgovorna ženska:
zakričal ji je, da je grda besedljivka
besédnica
-e
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.
ženska, ki govori komu v korist;
zagovornica
:
izbrali so jo za svojo besednico
besédnik
-a
m
(
ẹ̑
)
knjiž.
1.
kdor govori komu v korist;
zagovornik
:
izbral ga je za svojega besednika
;
tu stojim, da se dolžim in branim, sam svoj tožnik in sam besednik svoj
(W. Shakespeare – O. Župančič)
♦
pravn.
besednik
v fevdalizmu
nepoklicni zastopnik stranke na sodišču
2.
govornik
:
bil je izbran za besednika pri pogrebu
/
med nami je malo dobrih besednikov
/
otroci so ponavadi neugnani besedniki
3.
kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor:
besednik revolucije
/
narodov besednik
besednják
-a
m
(
á
)
1.
nav. ed.
besedni zaklad:
svoj besednjak je obogatil s psovkami
;
bogat besednjak
;
neprimeren, oster besednjak
/
diplomatski, ekonomski, politični, vojaški besednjak
;
beseda iz našega vsakdanjega besednjaka
2.
knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene;
slovar
:
dvojezični, slikovni besednjak
besednjákar
-ja
m
(
ȃ
)
star.
leksikograf
,
slovarnik
:
znan slovničar in besednjakar
besednjákarski
-a -o
(
ȃ
)
pridevnik od besednjakar:
besednjakarski nazori
besédnost
-i
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.
gostobesednost
,
zgovornost
:
nabreklost in besednost
;
baročna besednost
besédnovŕsten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑-ȓ
)
nanašajoč se na besedno vrsto:
besednovrstne značilnosti
/
besednovrstna razčlenitev besedila
besedolómen
-mna -o
prid.
(
ọ̄
)
knjiž.
ki ne izpolni dane besede, obljube:
to je besedolomen človek
besedolómstvo
-a
s
(
ọ̑
)
knjiž.
neizpolnitev dane besede, obljube:
sramotno besedolomstvo
besedoslôvje
-a
s
(
ȏ
)
jezikosl.
leksikologija
,
etimologija
:
slovansko besedoslovje
besedotvóren
-rna -o
prid.
(
ọ̄
)
nanašajoč se na besedotvorje:
besedotvorni proces
/
besedotvorno obrazilo
besedotvórje
-a
s
(
ọ̑
)
jezikosl.
tvorjenje in sestava besed:
odkrivati zakone besedotvorja
//
nauk o tem:
besedoválec
-lca
[
besedovau̯ca
]
m
(
ȃ
)
knjiž.
govornik
:
besedovalci v javnosti
/
ozrl se je po besedovalcih
besedovánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od besedovati:
kaj je treba toliko besedovanja! besedovanje o umetnosti
/
nepotrebno, prazno besedovanje
/
uči se umetnosti besedovanja
govorništva
besedováti
-újem
tudi
besédovati -ujem
nedov.
(
á ȗ; ẹ̑
)
pogovarjati se:
stari so besedovali o vojni
;
dolgo v noč so besedovali o umetnosti
/
ekspr.
ni da bi dosti besedoval o tem
/
star.
sam s seboj beseduje
govori
//
govoričiti
:
Besedovala sta, da so se zvezde tresle, ali besede niso obrodile niti piškavega sadu
(I. Cankar)
besedún
-a
m
(
ȗ
)
slabš.
kdor dosti in vsebinsko prazno govori:
ne poslušaj teh besedunov
bésemerski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
metal.,
v zvezi
besemerski konvertor
ali
besemerska peč
s kislim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa:
bêsen
tudi
bésen -sna -o
prid.
, bêsnejši
tudi
bésnejši
(
é ē; ẹ́ ẹ̄
)
1.
jezen do skrajnosti:
upravičeno je bila besna
;
besen na soseda
/
besen bik
/
besno rjovenje živine
;
pes je lajal kot besen
;
otepal je okoli sebe kot besen
2.
ekspr.
ki ima veliko hitrost, silovitost:
zapodil je konja v besen galop
;
besni udarci
;
besno divjanje viharja
/
besno sovraštvo
bêsno
tudi
bésno
prisl.
:
besno streljati
besežé
-êja
m
(
ẹ̑ ȇ
)
med.
cepivo proti jetiki:
cepljenje z besežejem
besežíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od besežirati:
množično besežiranje otrok
besežírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
med.
cepiti z besežejem:
besežirati novorojenčke in šolske otroke
besnênje
-a
s
(
é
)
glagolnik od besneti:
preklinjanje in besnenje
/
besnenje orkana
besnéti
-ím
nedov.
, bêsni
in
bésni
(
ẹ́ í
)
1.
v dejanju kazati svoj bes:
pijanec besni
;
besni od jeze
;
besni kakor zver
/
osvajalci so besneli po deželi
2.
nastopati z veliko silo:
boj, nevihta, požar besni
;
pren.
v srcu mu besni vihar
besnèč
-éča -e:
besneč ocean, ogenj
bêsnež
tudi
bésnež -a
m
(
ȇ; ẹ̑
)
kdor besni:
izvili so besnežu orožje
/
usta se mu penijo kakor besnežu
besnílo
-a
s
(
í
)
stanje, ki ga povzroči skrajna živčna razdraženost:
krivica ga je spravila v pravo besnilo
;
divje, pijano besnilo
/
napad besnila
/
zmagoslavje je naraslo do besnila
besníti
-ím
nedov.
, bêsni
tudi
bésni
(
ī í
)
spravljati v besnost:
ljudje so se smejali in to ga je še bolj besnilo
besnív
-a -o
prid.
(
ī í
)
zastar.
besen
,
divji
:
ko mu je očitala krutost, je ves besniv hotel udariti še njo
besnják
-a
m
(
á
)
star.
nasilnež
,
trinog
2
:
graščak je bil hud besnjak
bêsnost
tudi
bésnost -i
ž
(
é; ẹ́
)
najvišja stopnja jeze:
obsedla ga je besnost
;
spravljati v besnost
/
njegovo besnost je težko prenašati
besnôta
-e
ž
(
ó
)
star.
bes
2
,
besnost
:
vpil je z vso besnoto
bestiálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
ekspr.
živalsko okruten, zverinski:
bestialen zločinec
/
bestialen umor
;
bestialna krutost
;
bestialno sovraštvo
bestiálno
prisl.
:
zmagovalci so se bestialno znesli nad premaganimi
bestiálnost
-i
ž
(
ȃ
)
ekspr.
živalska okrutnost, zverinstvo:
brutalnost in bestialnost
;
bestialnost vojne
béstija
-e
ž
(
ẹ̄
)
knjiž.
1.
velika divja žival;
zver
:
sestradana bestija je planila na plen
;
pren.,
slabš.
kakšna bestija je v tej ženski
2.
ekspr.
surov, zloben človek:
te bestije so ga umorile
bestseller
-ja
[
bêstsêler
in
béstséler
]
m
(
ȇ-ȇ; ẹ̑-ẹ̑
)
prodajna uspešnica, zlasti knjiga:
roman je hitro postal bestseller
;
ameriški, globalni bestseller
;
avtor, pisec bestsellerjev
;
lestvica, lista bestsellerjev
/
plošča s popularno popevko je letošnji bestseller
bešamél
-a
m
(
ẹ̑
)
gastr.
z mlekom zalita omaka iz svetlega prežganja:
politi cvetačo z bešamelom
béšter
-tra -o
prid.
(
ẹ̄
)
star.
prikupen
,
čeden
:
beštra nevesta
bêštija
in
béštija -e
ž
(
ē; ẹ̄
)
pog.
1.
velika divja žival;
zver
:
požrešna beštija
/
ekspr.
odpelji mulo, te beštije ne maram več videti
2.
ekspr.
surov, zloben človek:
tista beštija pretepa otroke
;
to so beštije, ti ljudje
/
kot psovka
molči, beštija
;
ti beštija ti
;
kot vzklik
beštija, sem jaz kriv?
bèt
-à
in
-a
[
bət
]
m
(
ə̏ ȁ, ə̀
)
1.
leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju:
drvar je vzel s seboj sekiro in bet
/
uporniki so se oborožili z beti
;
neumen ko bet
2.
peclju podoben del gobe:
jurčki imajo bet in klobuk
●
enkrat z betom, drugič s psom
živeti zdaj razsipno, zdaj revno
béta
-e
tudi
--
ž
(
ẹ̑
)
druga črka grške abecede:
beta [β], gama, delta
béta
--
kot imenovalni prilastek
drugi po vrsti:
stranica nasproti kota beta
♦
fiz.
žarki beta
in
beta žarki
elektroni, ki jih oddajajo mnoge radioaktivne snovi pri razpadanju
béta...
prvi del zloženk
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na razvojen, nedokončan, nedovršen:
betafaza
in
beta faza, betarazličica
in
beta različica, betatestiranje
in
beta testiranje
bétablokátor
in
béta blokátor
-ja
m
(
ẹ̑-ȃ
)
farm.
zdravilo za nižanje krvnega tlaka:
betablokatorji zmanjšujejo moč krčenja srca in hitrost njegovega utripanja
;
skupina betablokatorjev
;
betablokatorji in antidepresivi
bétakarotén
in
béta karotén
-a
m
(
ẹ̑-ẹ̑
)
biol.
naravno barvilo v zelenjavi in sadju kot predstopnja vitamina A:
zvišana količina betakarotena v organizmu
;
juha iz buč in korenja je odličen vir betakarotena
;
vsebnost betakarotena
bètast
-a -o
[
bətast
]
prid.
(
ə̀
)
podoben betu:
betast cvet, izrastek
betatrón
-a
m
(
ọ̑
)
fiz.
naprava za krožno pospeševanje gibanja elektronov in proizvodnjo zelo trdih rentgenskih žarkov:
elektronski betatron
bètec
-tca
in
betèc -tcà
[
bətəc
]
m
(
ə̏; ə̏ ȁ
)
betič
:
lesen betec
betecé
-êja
m
(
ẹ̑ ȇ
)
blagovno-trgovinski center
:
ljubljanski, novomeški, soboški betece [BTC]
;
kupovati v beteceju
bêteg
-éga
m
(
ē ẹ́
)
nar. vzhodno
bolezen
:
beteg me muči
/
veliki beteg ga meče
božjast
betèk
-tkà
in
bètek -tka
[
bətək
]
m
(
ə̏ ȁ; ə̏
)
zastar.
stegno (pri pticah):
bétel
-a
m
(
ẹ̑
)
1.
tropska grmičasta ovijalka iz družine poprovcev:
list betela
2.
v liste te ovijalke zavita mešanica za žvečenje:
žvečiti betel
;
od betela rdeča slina
;
v prid. rabi:
betel palma
areka
bételov
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na betel:
betelov list
/
betelov oreh
betéžen
-žna -o
prid.
(
ẹ́ ẹ̄
)
onemogel
,
slab
:
star sem in betežen
;
hodil je upognjen in ves betežen
;
betežen starec
/
betežno telo
//
zastar.
bolan
,
bolehen
:
izgovarjal se je, da ne more priti, ker je nekaj betežen
betéžnica
-e
ž
(
ẹ̑
)
betežna ženska:
betéžnik
-a
m
(
ẹ̑
)
betežen človek:
streči invalidom in betežnikom
/
poklicati zdravnika k betežniku
betéžnost
-i
ž
(
ẹ́
)
onemoglost
,
slabost
:
starostna betežnost
betíca
-e
[
bətica
]
ž
(
í
)
1.
ekspr.
glava
:
betica me boli
;
udaril ga je po betici
2.
odebeljeni konec cepca, cepa:
betìč
-íča
[
bətič
]
m
(
ȉ í
)
manjšalnica od bet:
tolči z betičem
♦
bot.
klasu podobno socvetje na debeli mesnati osi
betíčar
-ja
[
bətičar
]
m
(
ȋ
)
1.
agr.
sladkorni sirek:
njiva betičarja
2.
zastar.
kdor ima nenavadno veliko glavo:
betíčast
-a -o
[
bətičast
]
prid.
(
í
)
ki ima betico, betič:
betičast cepec
;
betičasta palica
♦
bot.
betičaste gobe
gobe, ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae
betíčasto
prisl.
:
betičasto zadebeljena palica
betíček
-čka
[
bətičək
]
m
(
ȋ
)
odebeljeni konec predmeta, zlasti palice;
glavič
:
sukal je med prsti paličico s srebrnim betičkom
betíčka
-e
[
bətička
]
ž
(
í
)
šalj.
manjšalnica od betica:
njegova betička je še premajhna, da bi rešila to uganko
betón
-a
m
(
ọ̑
)
gradbeni material iz cementa, peska in vode:
mešati, pripravljati beton
;
oporniki iz betona
//
kar je iz betona:
razbijati beton
;
kamor si pogledal, samo beton
/
spi na betonu
na betonskih tleh
♦
grad.
armirani beton
ojačen z armaturo
;
lahki beton
izdelan iz votličastega agregata
;
prednapeti beton
pri katerem se z armaturo doseže pritisk, preden deluje obtežitev
betónar
-ja
m
(
ọ̑
)
betoner
:
zidarji in betonarji
betonárna
-e
ž
(
ȃ
)
obrat za pripravljanje betona:
betonarna bo začela delati prihodnji mesec
;
silos betonarne
;
gramoznica s separacijo in betonarno
betónarski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
betonerski
betónast
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
betonski
:
betonasta tla
/
betonasta pot
gladka, trda kot beton
betonêr
-ja
m
(
ȇ
)
delavec, ki betonira:
betonerji in železokrivci
;
tečaj za kvalificirane betonerje
betonêrski
-a -o
prid.
(
ȇ
)
nanašajoč se na betonerje:
betonerska brigada
/
betonerska dela
betoníranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od betonirati:
začeti betoniranje temeljev
;
betoniranje tal
;
naprave za betoniranje
betonírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
delati, zidati z betonom:
na stavbi že betonirajo
;
betonirati cesto
betoníran
-a -o:
betoniran pločnik
;
betonirana tla
betónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na beton:
betonski most, nosilec, temelj, zid
;
betonska cesta, konstrukcija, zgradba
;
betonska tla
♦
teh.
betonski mešalnik
stroj za pripravljanje betona
;
betonsko jeklo, železo
jeklo, železo za v beton
bétva
-e
tudi
bétev -tve
ž
(
ẹ̑
)
1.
star.
zelo majhna količina;
malenkost
,
trohica
:
izpijmo še to betvo
;
betva moke
/
premisliti do zadnje betve
podrobnosti
2.
bot.
enojno brezlistno zelnato steblo, ki nosi cvet, cvete:
kratka betva vijolice
bétvece
in
bétevce -a
[
betvəce; betəu̯ce
]
s
(
ẹ̑
)
betvica
:
betvece denarja
bétvica
-e
ž
(
ẹ̑
)
manjšalnica od betva:
a)
betvica hrane
/
ekspr.
zapravil je vse do zadnje betvice
;
niti za betvico ni boljši
b)
betvica šmarnice
♦
anat.
dlačna, lasna betvica
del dlake, lasu, ki moli iz kože
bétvo
-a
s
(
ẹ̑
)
zastar.
betva
:
betvo kruha
beuronski
-a -o
[
bôjronski
]
prid.
(
ȏ
)
nanašajoč se na mesto Beuron:
beuronske znamenitosti
♦
um.
beuronska šola
gibanje za reformo katoliške cerkvene umetnosti v 19. stoletju
bèv
medm.
(
ȅ
)
posnema odsekan pasji glas:
bev bev bev
;
sam.,
ekspr.,
navadno v zvezi
ne bev ne mev
:
ni rekel ne bev ne mev
prav nič
;
pisal sem jim, oni pa ne bev ne mev
sploh niso odgovorili
bevánda
-e
ž
(
ȃ
)
nar. zahodno
z vodo mešano vino:
piti bevando
bevatrón
-a
m
(
ọ̑
)
fiz.
sinhrotronu podobna naprava za pospeševanje gibanja jedrskih delcev:
bévk
in
bèvk bévka
m
(
ẹ̑; ȅ ẹ́
)
posamezen glas pri bevkanju:
pasji bevk
bévkanje
-a
s
(
ẹ̑
)
glagolnik od bevkati:
bevkanje kužka
bévkati
-am
tudi
bévčem
nedov.
(
ẹ̑
)
oglašati se s kratkim, visokim glasom:
pes plaho odskakuje in bevka
;
lisica bevka
bévsk
1
-a
tudi
bèvsk bêvska
m
(
ẹ̑; ȅ ē
)
posamezen glas pri bevskanju:
pes je zalajal samo enkrat, bevsk mu je zastal v goltancu
//
bevskanje
:
pasji bevsk
bèvsk
2
medm.
(
ȅ
)
posnema kratek, rezek pasji glas:
bevsk, bevsk
bevskáč
-a
m
(
á
)
ekspr.
pes, ki bevska:
trop dolgodlakih bevskačev
bévskanje
tudi
bêvskanje -a
s
(
ẹ̑; ȇ
)
glagolnik od bevskati:
hripavo bevskanje psa
;
lisičje bevskanje
bévskati
-am
tudi
bêvskati -am
nedov.
(
ẹ̑; ȇ
)
1.
oglašati se s kratkim, rezkim glasom:
pes, ščene bevska
;
lisica bevska
;
pren.
mitraljezi so bevskali
2.
slabš.
zadirčno govoriti s kom:
kar naprej bevska name
bevskajóč
-a -e:
ukazovati z bevskajočim glasom
bévskniti
-em
tudi
bêvskniti -em
dov.
(
ẹ́ ẹ̑; é ȇ
)
1.
oglasiti se s kratkim, rezkim glasom:
ščene je bevsknilo
2.
slabš.
zadirčno reči:
uradnik je bevsknil na študenta
/
nejevoljno, surovo bevskniti
bévsniti
-em
tudi
bêvsniti -em
dov.
(
ẹ́ ẹ̑; é ȇ
)
bevskniti
:
lisica bevsne
/
zaničljivo bevsniti
/
bevsnil je vanj nekaj besed
bèza
-e
[
bəza
]
ž
(
ə̀
)
nar. zahodno
bezeg
:
jagode beze
bezálo
-a
[
bəzalo
]
s
(
á
)
priprava za bezanje:
bezalo za čiščenje pipe
bezán
-a
m
(
ȃ
)
navt.
pomožno jadro na zadnjem ladijskem jamboru:
razpeti bezan
bezánje
-a
[
bəzanje
]
s
(
ȃ
)
glagolnik od bezati:
bezanje po luknjah
bezáti
-ám
[
bəzati
]
nedov.
(
á ȃ
)
1.
na rahlo drezati v kaj:
bezati s paličico v mišjo luknjo
;
s prstom bezati v nos
//
grebsti
,
brskati
:
bezati po žerjavici
;
pren.
razmišljam in bezam po spominu
2.
preh.
nadlegovati, dražiti z drezanjem:
kar naprej beza psa
/
otroci bezajo murenčke iz luknje
;
pren.
če bo še kdo bezal vame, ga bom!
bezèg
-zgà
in
bèzeg -zga
[
bəzəg-
]
m
(
ə̏ ȁ; ə̀
)
grm ali nizko drevo z zdravilnimi rumenkasto belimi cveti in črnimi jagodami:
bezeg že cvete
//
cvetje ali jagode tega grma:
čaj iz bezga
♦
bot.
divji bezeg
drevo ali grm z rdečimi strupenimi jagodami, Sambucus racemosa
;
vrtn.
španski bezeg
okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris
bezgálnik
-a
[
bəzgau̯nik
]
m
(
ȃ
)
slabš.
slaba puška:
Ali je to sploh orožje! To je bezgalnik! Ropotuljica za otroke!
(C. Kosmač)
bézgati
1
-am
nedov.
(
ẹ̑
)
nar.
dirjati
,
divjati
:
otroci so bezgali med bajtami
bezgáti
2
-ám
[
bəzgati
]
nedov.
(
á ȃ
)
zastar.
bezati
:
bezgati v pečico
/
bezgal je po policah in predalih
brskal
bezgávček
-čka
[
bəzgau̯čək
]
m
(
ȃ
)
majhno bezalo:
bezgavček za pipo
bezgávčen
-čna -o
[
bəzgau̯čən
]
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bezgavke:
bezgavčna jetika
/
bezgavčen vrat
bezgavkast
bezgávka
-e
[
bəzgau̯ka
]
ž
(
ȃ
)
nav. mn.
ovalna ali okrogla kepica v mezgovnem tkivu:
bezgavke otečejo
;
dimeljske, vratne bezgavke
;
vnetje bezgavk
bezgávkast
-a -o
[
bəzgau̯kast
]
prid.
(
ȃ
)
ki ima otekle bezgavke:
bezgavkast otrok
/
bezgavkast vrat
bezgôv
in
bezgòv -ôva -o
in
bèzgov -a -o
[
bəzgov-
]
prid.
(
ó; ȍ ó; ə̀
)
nanašajoč se na bezeg:
bezgov grm, les
;
bezgove jagode
;
bezgovo cvetje
/
bezgov čaj
/
bezgova puška
igrača iz bezgove veje za pokanje
bezgôvec
in
bèzgovec -vca
[
bəzgovəc
]
m
(
ō; ə̀
)
bezgov grm, bezeg:
zleknil se je v senco bezgovca
//
sok, žganje ali vino iz bezgovih jagod:
piti bezgovec
bezgovína
-e
[
bəzgovina
]
ž
(
í
)
bezgov les:
pipa iz bezgovine
/
bezgovina je ozelenela
bezgovje
bezgôvje
-a
[
bəzgou̯je
]
s
(
ȏ
)
bezgovo grmovje:
skale, obrasle z nizkim bezgovjem
bezgôvka
in
bèzgovka -e
[
bəzgou̯ka
]
ž
(
ō; ə̀
)
igrača iz bezgove veje za pokanje:
otroci pokajo z bezgovkami
//
slabš.
slaba puška:
bezjáča
-e
ž
(
á
)
zastar.
široka tesarska sekira;
tesača
:
izdeloval je grablje in toporišča za bezjače
bezják
-a
m
(
á
)
star.
neumnež
,
tepec
:
teh bezjakov ne bo težko ogoljufati
bezljánje
-a
[
bəzljanje
in
bezljanje
]
s
(
ȃ
)
glagolnik od bezljati:
celodnevno bezljanje po mestu ga je utrudilo
/
bezljanje krav
bezljáti
-ám
[
bəzljati
in
bezljati
]
nedov.
(
á ȃ
)
1.
splašeno se poditi:
krave bezljajo
//
pog.
dirjati
,
divjati
:
kam pa bezljaš
2.
pog.,
ekspr.
lahkomiselno se izživljati, zlasti spolno:
prej je bil soliden, zdaj pa je začel bezljati
bezljàv
-áva -o
[
bəzljav-
in
bezljav-
]
prid.
(
ȁ á
)
ki rad bezlja:
bezljava krava
bezníca
-e
ž
(
í
)
zakoten, zanemarjen gostinski lokal:
vse dni se potika po beznicah
;
zakajena, zanikrna beznica
;
zloglasna beznica
/
slabš.
počedi že enkrat to svojo beznico
sobo
bezníčar
-ja
m
(
ȋ
)
nav. slabš.
obiskovalec ali lastnik beznice:
družiti se z bezničarji
;
kramarji in bezničarji
bezníški
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na beznico:
bezniške kvante
;
bezniška popevka
/
bezniška četrt
bezoár
-ja
m
(
ȃ
)
zool.
kamnu podobna tvorba iz neprebavljivih snovi v želodcu prežvekovalcev:
béž
--
prid.
(
ẹ̑
)
podoben naravni barvi volne, umazano bel:
priljubljeni barvi sta bež in siva
;
moda te sezone priporoča bež tone
bežánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od bežati:
poskus bežanja
/
bežanje pred samim seboj
bežáti
-ím
nedov.
, béži; béžal
tudi
bêžal
(
á í
)
1.
hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo:
zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš
;
bežati v zaklonišče
;
bežati pred nevihto, policisti
;
beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge
;
beži ko zajec
;
pren.
vse beži pred težaškim delom
;
sam pred seboj beži
;
bežati pred svetom in njegovo resničnostjo
2.
knjiž.
hitro se premikati:
čoln naglo beži po morski gladini
;
oblaki bežijo po nebu
/
konja bežita v diru
tečeta
;
nizki prostor beži nekam v ozadje
se izgublja
;
pren.
pogled mu beži po hišah
●
knjiž.
spanec mu beži z oči
ne more zaspati
;
pokrajina beži mimo oken
se navidezno hitro premika
;
pog.
beži v posteljo, saj že spiš
pojdi
3.
nav. ekspr.
hitro se časovno odmikati:
čas beži
;
dnevi bežijo
;
mladost beži
/
dogodki so hitro bežali drug za drugim
bežèč
-éča -e:
bežeč se je otepal razjarjenega psa
;
bežeč sovražnik
/
bežeči koraki
hitri, nagli;
prim.
beži
béžec
-žca
m
(
ẹ̑
)
zastar.
begunec
:
val bežcev me potegne skoraj čez v sovražne vrste
(E. Rostand – O. Župančič)
béžen
-žna -o
prid.
(
ẹ́ ẹ̄
)
knjiž.
1.
na hitro, mimogrede opravljen:
samo bežen pogled v zgodovino potrjuje to domnevo
;
bežen prikaz dogodkov
;
bežni vtisi, zapiski
2.
ki traja malo časa;
kratkotrajen
:
za bežen trenutek bi jo rad videl
;
to je le bežna misel
;
bežna sreča, želja
//
pesn.
komaj zaznaven, rahel:
bežen smehljaj
;
bežne sence
3.
pesn.
ki se hitro premika:
bežen val
;
trenutek je šel mimo kakor bežen veter
béžno
prisl.
:
jubilantov bežno orisani družbeni profil
;
bežno ga je ošinila
béži
-te
medm.
(
ẹ̄
)
izraža začudenje, zavrnitev:
eh, beži, beži, saj ti nič ni
;
beži no, nikoli ne boste zmagali
;
beži no, beži
;
ah, bežite, bežite, nič vam ne verjamem
/
nar.
da se je oženil? Beži kam;
prim.
bežati
bežíšče
-a
s
(
í
)
geom.
perspektivna projekcija neskončno oddaljene točke na premici:
konstruirati bežišče premice
béžnica
-e
ž
(
ẹ̑
)
geom.
perspektivna projekcija neskončno oddaljene premice na ravnini:
konstruirati bežnico ravnine
béžnost
-i
ž
(
ẹ́
)
knjiž.
lastnost, značilnost bežnega:
bežnost doživetij, hipa
bi
členica,
zanikano
nê bi
in
bi ne
(
é
)
z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa,
v zvezi z
bil
in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša
1.
za izražanje možnosti, negotovosti:
to bi bilo krivično
;
išče žensko, ki bi mu gospodinjila
;
dvomim, da bi bila tako bolna
;
stopil je na prag, da bi pogledal po trgu
;
vede se, kakor da bi me ne poznal
;
če bi malo pomislil, bi drugače govoril
;
ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal
;
elipt.:
kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi
2.
za (obzirno) izražanje želje, trditve:
želeti bi bilo, da škodo poravnate
;
njegov predlog bi bilo dobro upoštevati
;
(ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo
;
ekspr.:
o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil
//
v zvezi z
naj
za izražanje domneve:
po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem
//
navadno v zvezi z
misliti, reči
za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa:
rekel bi, da to ni res
3.
z oslabljenim pomenom,
v zvezi
ne da bi
za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka:
planeš v sobo, ne da bi pozdravil
;
odšel je, ne da bi se bil poslovil
●
pog.
kaj bi tisto
stvar nima pomena
;
ekspr.
o tem ni da bi govoril
ni potrebno, ni vredno govoriti
;
to je praznoglavec. Ne bi rekel
zdi se mi, da ni
;
pog.
če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel
mogoče, ne vem
bi...
ali
bí...
in
bi...
prvi del zloženk
(
ȋ
)
nanašajoč se na število dve:
bigamija, bikromat, bilabial, bilateralen, bilingvističen
;
bifurkacija
biánko
in
bianco
[
bjánko
]
prisl.
(
ȃ
)
adm.
brez besedila ali z ne docela izpolnjenim besedilom, ki bo po izpolnitvi ustrezalo dogovoru:
podpisati bianko
;
v prid. rabi:
bianko podpis
♦
fin.
bianko menica
podpisana, toda ne (docela) izpolnjena menica
bíatlon
-a
m
(
ȋ
)
šport.
tekmovanje v smučarskem teku in streljanju s puško:
državno prvenstvo v biatlonu
bíatlonec
-nca
m
(
ȋ
)
šport.
športnik, ki se ukvarja z biatlonom:
najboljši slovenski biatlonci
;
zadnja preizkušnja biatloncev pred svetovnim prvenstvom
/
zasledovalna tekma biatloncev
bíatlonka
-e
ž
(
ȋ
)
šport.
športnica, ki se ukvarja z biatlonom:
slovenske biatlonke so dosegle zgodovinski uspeh
;
odlična, uspešna, vrhunska biatlonka
;
vodilna biatlonka reprezentance
;
šprinterska preizkušnja biatlonk
/
štafetna, zasledovalna tekma biatlonk
bíba
-e
ž
(
ī
)
otr.
majhna žival, ki leze, navadno žuželka:
biba leze, biba gre
bíbavica
-e
ž
(
ī
)
izmenično naraščanje in upadanje morske gladine:
proučevali so bibavico
♦
navt.
mrtva, srednja, živa bibavica
z najmanjšo, srednjo, največjo višinsko razliko
bíbavičen
-čna -o
(
ī
)
pridevnik od bibavica:
bibavični tokovi
bíber
-bra
m
(
í
)
tekst.
na obeh straneh kosmatena bombažna ali volnena tkanina:
zimski plašč iz bibra
bibernélica
-e
ž
(
ẹ̑
)
janež
:
čaj iz bibernelice
biblicíst
-a
m
(
ȋ
)
strokovnjak za biblična vprašanja:
biblicístika
-e
ž
(
í
)
veda o Bibliji ali bibličnih vprašanjih:
strokovnjak za biblicistiko
bíbličen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na Biblijo, svetopisemski:
biblična snov, zgodba
/
biblični slog
biblijski
;
biblična arheologija
arheologija, ki proučuje življenje in kulturo narodov, o katerih govori Biblija
bíblija
-e
ž
(
í
)
temeljna knjiga krščanske vere in delno judovske vere, Sveto pismo:
Biblija obsega Staro in Novo zavezo
;
izdaje, prevodi Biblije
;
citat iz Biblije
/
bral je iz stare, debele biblije
;
listati po bibliji
/
Dalmatinova Biblija
;
pren.
modna, popotniška biblija
;
pren.
Marxov Kapital so imenovali biblijo delavskega razreda
bíblijski
-a -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na Biblijo, svetopisemski:
biblijske zgodbe
;
biblijska zgodovina
/
biblijski slog
slovesen, privzdignjen slog
♦
papir.
biblijski papir
tanek in trden papir
bíbliobús
-a
m
(
ȋ-ȗ
)
posebej urejen avtobus s knjižnico, namenjeno izposojanju:
v vas je pripeljal bibliobus
bibliofíl
-a
m
(
ȋ
)
ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih:
ta knjiga je za bibliofile prava poslastica
bibliofilíja
-e
ž
(
ȋ
)
ljubezen do (zbiranja) knjig:
ni mogla razumeti njegove bibliofilije
/
bibliografija in bibliofilija
bibliofílski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na bibliofile:
bibliofilska strast
/
knjiga bo izšla v bibliofilski izdaji
v majhni nakladi in posebni opremi
bibliofílstvo
-a
s
(
ȋ
)
ljubezen do (zbiranja) knjig:
bibliofilstvo je njegova edina strast
bibliográf
-a
m
(
ȃ
)
kdor sestavlja bibliografijo:
ta seznam je delo skrbnega bibliografa
bibliografíja
-e
ž
(
ȋ
)
po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del:
sestavljati, urejati bibliografijo
;
bibliografija za leto 2013
/
njegova bibliografija ima sto številk
;
zbrati vso bibliografijo o tem problemu
//
veda o popisovanju in označevanju tiskanih del:
strokovnjak za bibliografijo
bibliográfka
-e
ž
(
ȃ
)
ženska, ki sestavlja bibliografijo:
delo bibliografke
bibliográfski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bibliografijo:
bibliografski podatki o knjigah
;
bibliografski seznam
/
bibliografski oddelek knjižnice
bibliomán
-a
m
(
ȃ
)
strasten zbiralec knjig:
knjigo je ukradel neki biblioman
bibliomaníja
-e
ž
(
ȋ
)
strastno zbiranje knjig:
njegova ljubezen do knjig je mejila že na bibliomanijo
bibliotéčen
-čna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na biblioteko;
knjižničen
,
knjižničarski
:
sto tisoč zvezkov bibliotečnega gradiva
;
bibliotečni zakon
/
bibliotečno poslopje
bibliotéka
-e
ž
(
ẹ̑
)
1.
sistematično urejena zbirka knjig;
knjižnica
:
dopolnjevati biblioteko z novimi knjigami
;
bogata biblioteka
;
privatna biblioteka
//
prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige:
iti v biblioteko
;
sedeti v biblioteki
;
univerzitetna biblioteka
/
Mestna biblioteka
2.
s prilastkom
zbirka knjig iste izdaje in podobne vsebine:
v Mali biblioteki izdaja založba manjša aktualna politična dela
bibliotekár
-ja
m
(
á
)
strokovni uslužbenec v knjižnici;
knjižničar
:
bibliotekar študijske knjižnice
♦
biblio.
knjižničarski uslužbenec z visoko izobrazbo
bibliotekárka
-e
ž
(
á
)
strokovna uslužbenka v knjižnici;
knjižničarka
:
višja bibliotekarka
;
etnologinja, zgodovinarka in bibliotekarka
/
diplomirana bibliotekarka
bibliotekárski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na bibliotekarje, knjižničarski:
bibliotekarski tečaj
;
bibliotekarska dejavnost
bibliotekárstvo
-a
s
(
ȃ
)
nauk o delu v knjižnici, knjižničarstvo:
predavati bibliotekarstvo
/
razvoj bibliotekarstva na Slovenskem
bíblioterapíja
-e
ž
(
ȋ-ȋ
)
med.
zdravljenje, zlasti čustvenih težav, z branjem ustreznih knjig:
s stališča biblioterapije je knjiga zanimiva za vse, ki so v odraščanju doživeli hude travme
;
biblioterapija in kreativno pisanje
bibliotéški
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
bibliotečen
,
knjižničen
:
biblioteško gradivo
bíc
-a
m
(
ȋ
)
navadno pri klicanju
ovca
,
bacek
:
na, bic, jej!
bíca
1
-e
ž
(
í
)
zastar.
biček
2
,
bičje
bíca
2
-e
ž
(
ȋ
)
nar. severozahodno
ovca
:
zapazil je ujedo, ki je napadla bico
bícek
-cka
m
(
ȋ
)
nar. severozahodno
mlad ovčji samec;
bacek
:
bicek je že začel butati
bícelj
-clja
m
(
í
)
vet.
del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem:
kobila si je odrgnila bicelj
bíceps
-a
m
(
ȋ
)
anat.
mišica, ki ima na enem koncu dva kraka, dvoglava mišica:
napet biceps nadlakta
bicíkel
-kla
m
(
í
)
pog.
vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon;
kolo
3
:
kupiti bicikel
;
vozi se z biciklom
biciklíst
-a
m
(
ȋ
)
1.
kdor se vozi s kolesom;
kolesar
:
polna cesta biciklistov in pešcev
/
po drugi etapi so biciklisti počivali
2.
pog.,
slabš.
kdor je ponižen pred nadrejenimi in priganjaški do podrejenih:
bil je pravi biciklist, ki navzgor upogne hrbet, navzdol pa pritiska
biciklístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
kolesarski
:
biciklistična tekma
/
biciklistični šport
biciklístika
-e
ž
(
í
)
kolesarstvo
:
ukvarjati se z biciklistiko
biciklístovski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
star.
kolesarski
:
biciklistovska čepica
biciklízem
-zma
m
(
ī
)
1.
vožnja s kolesom v prometu ali športu;
kolesarstvo
:
motociklizem in biciklizem
2.
pog.,
slabš.
ponižnost do nadrejenih in priganjaštvo do podrejenih:
satira na biciklizem in suženjsko pokornost
bícka
-e
ž
(
ȋ
)
nar.
ovca
:
Za bickami se je pognala tudi belo oblečena deklica z žemljo v rokah
(Prežihov)
bíč
1
in
bìč bíča
m
(
ī í; ȉ í
)
palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje:
vihteti bič
;
počiti, švrkniti z bičem
/
jahalni, pasji bič
●
ekspr.
če se žival upre, zapoje bič
je tepena
//
ekspr.
udarci z bičem:
žival je topo prenašala bič
/
bili so vajeni biča
//
ekspr.,
s prilastkom
nasilje
,
sila
1
,
pritisk
:
lomi se pod bičem lastne krvi
;
bič javnega mnenja
;
bič usode
/
postal je bič svoje družine
nadloga
♦
glasb.
bič
glasbilo v orkestru, ki posnema pok biča
;
zool.
morski bič
velika morska riba s strupeno bodico na repu, Trigon pastynaca
bíč
2
in
bìč bíča
m
(
ī í; ȉ í
)
biček
2
,
bičje
:
bič in loček rasteta daleč naokrog
bíčanje
-a
s
(
ī
)
glagolnik od bičati:
bičanje po golem hrbtu
/
bičanje družbene neenakosti
bíčar
-ja
m
(
ȋ
)
1.
pripadnik srednjeveške verske ločine, ki propagira bičanje samega sebe:
sprevod bičarjev
2.
izdelovalec bičev:
bíčarka
-e
ž
(
ȋ
)
pripadnica srednjeveške verske ločine, ki propagira bičanje samega sebe:
divjost bičarke
bíčarski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na bičarje:
bičarski sprevod
;
bičarska ločina
;
bičarsko gibanje
/
bičarska delavnica
bíčarstvo
-a
s
(
ȋ
)
srednjeveška verska ločina, ki propagira bičanje samega sebe:
pojav bičarstva
bíčati
-am
nedov.
(
ī ȋ
)
1.
tepsti z bičem:
bičati do krvi
//
knjiž.
močno, ostro zadevati kaj:
dež biča okna
;
piš biča obraz
;
vihar biča valove
;
toča ga biča po obrazu
;
pren.
življenje ga biča
2.
ostro grajati:
bičati napake, razmere
;
bičati s satiro
3.
knjiž.
zelo vznemirjati:
kričanje mu biča živce
bičajóč
-a -e:
bičajoča ploha
;
bičajoče zbadljivke
bíčan
-a -o:
bičan od krivice
bičeglávec
-vca
m
(
ȃ
)
zool.
glista z zelo tankim, biču podobnim sprednjim delom, Trichuris trichiura:
bíček
1
-čka
m
(
ȋ
)
1.
manjšalnica od bič
1
:
švrkati z bičkom
2.
biol.
nitast izrastek na celici, ki ji omogoča gibanje:
bički spolnih celic
bíček
2
-čka
m
(
ī
)
bot.
rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih, Schoenoplectus:
jezerski biček
bíček
3
-čka
m
(
ȋ
)
mlad bik;
bikec
:
podivjan biček
bíčev
-a -o
(
í
)
pridevnik od bič:
bičev ročnik
bíčevje
-a
s
(
ī
)
skupina rastlin bičkov:
pokositi bičevje za steljo
/
bičevje ob potoku
z bički porasel svet
//
stebla bičkov:
cekar iz bičevja
bíčevka
-e
ž
(
í
)
bičevnik
:
razjahal je in zamahoval z bičevko
bíčevnik
-a
m
(
í
)
držaj pri biču:
udaril je z bičevnikom po oslu
;
brinov bičevnik
;
urezati si palico za bičevnik
bíčje
-a
s
(
ȋ
)
skupina rastlin bičkov:
raca se je skrila v bičju
/
pred njim se je razprostiralo bičje in ločje
z bički porasel svet
//
stebla bičkov:
z bičjem opletene steklenice
bíčji
-a -e
prid.
(
ȋ
)
bikovski
:
njegov bičji vrat
//
bikov
:
bičji rogovi
bíčkar
-ja
m
(
ȋ
)
nav. mn.,
bot.,
zool.
enoceličarji, ki se gibljejo z bičkom, Flagellata:
delitev bičkarjev
bíčkast
-a -o
prid.
(
ȋ
)
biol.
ki ima biček, nitast izrastek:
bičkaste celice
/
bičkast izrastek
podoben bičku
♦
bot.
bičkaste alge
bíčkovec
-vca
m
(
ī
)
nav. mn.,
bot.,
zool.
bičkar
bíčnat
-a -o
prid.
(
ȋ
)
ki je iz stebel bičkov:
bičnat naslanjač
/
bičnato močvirje
poraslo z bički
bíčnik
-a
m
(
ȋ
)
bičevnik
:
z bičnikom je tolkel konja
bidé
-êja
m
(
ẹ̑ ȇ
)
podolgovat plitev umivalnik za spodnji del trupa:
kopalnica z bidejem
bídermajer
-ja
m
(
ī
)
um.
srednjeevropski meščanski umetnostni slog v prvi polovici 19. stoletja:
tipika bidermajerja
/
prodam uro – pristen bidermajer
//
doba tega sloga:
v bidermajerju so močno gojili portretno slikarstvo
;
v prid. rabi:
bidermajer šopek
majhen šopek iz raznobarvnih rož
bídermajerski
-a -o
prid.
(
ī
)
nanašajoč se na bidermajer:
bidermajerski slog
/
bidermajersko pohištvo
/
take igre so radi uprizarjali v bidermajerski dobi
bienále
-a
m
(
ȃ
)
vsako drugo leto prirejena umetniška razstava ali prireditev:
glasbeni bienale
;
tretji grafični bienale
;
udeleženci bienala
bienálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bienale:
bienalna prireditev
/
v bienalnem zaporedju naj bi si sledila opera in balet
bienálski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bienale:
bienalska prireditev
/
bienalska nagrada
bifé
-êja
tudi
buffet -a
[
druga oblika
bifé -êja
tudi
bufét
]
m
(
ẹ̑ ȇ; ẹ̑
)
1.
okrepčevalnica s pijačo in prigrizki:
v novem naselju bodo odprli bife
;
domači, klubski, vaški bife
;
bife na železniški postaji
;
lastnik majhnega bifeja
;
natakarica v bližnjem bifeju
/
avtomatični bife
z napravami za samopostrežbo
2.
miza z jedmi in pijačami za samopostrežbo na družabni prireditvi, v restavraciji:
vzeti sendvič z bifeja
;
samopostrežni silvestrski bife
;
bife s predjedmi
/
hladni bife
miza s takimi hladnimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi, v restavraciji; jedi in pijače, ki se ponudijo nekuhane ali ohlajene
;
hladno-topli bife
//
omarica s pijačo v sprejemnici:
iz bifeja je vzela buteljko ter natočila obiskovalcem
♦
gost.
francoski bife
miza z mrzlimi jedmi in pijačami, ki se prodajajo
bifêjski
-a -o
prid.
(
ȇ
)
nanašajoč se na bife:
bifejska miza
/
bifejske storitve
bífenil
-a
m
(
ȋ
)
kem.
spojina iz dveh medsebojno povezanih fenilnih skupin:
poliklorirani bifenil [PCB]
bífiláren
-rna -o
prid.
(
ȋ-ȃ
)
teh.
ki je na dveh nitih, dvoniten:
bifilarno obešenje aparata
♦
elektr.
bifilarno navitje
navitje, pri katerem sta vzporedno naviti dovodna in odvodna žica
bífokálen
-lna -o
prid.
(
ȋ-ȃ
)
fiz.
ki ima dve gorišči:
bifokalna stekla naočnikov
bífora
-e
ž
(
ȋ
)
um.
okenska odprtina, razdeljena s stebričkom na dva dela:
romanska hiša z biforami
bíftek
-a
in
-tka
tudi
beefsteak -a
[
bíftek
in
bíftək
]
m
(
ȋ
)
1.
na hitro opečen goveji zrezek:
speči biftek
;
biftek z jajcem, jurčki
2.
v zvezi
tatarski biftek
sesekljan surov goveji file z začimbami:
priprava tatarskega bifteka
;
kruhki s tatarskim biftekom
;
govedina za tatarski biftek
bifurkácija
-e
ž
(
á
)
knjiž.
cepljenje na dvoje, razcep:
bifurkacija študija
♦
anat.
bifurkacija sapnika
;
geogr.
bifurkacija
odtok vode z enega območja v dve porečji
bifurkacíjski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od bifurkacija:
bifurkacijski učni program
bíga
-e
ž
(
í
)
pecivo iz bele moke, sestavljeno iz manjših, med seboj sprijetih kosov:
peči bige
/
tržaške bige
bigámen
-mna -o
prid.
(
á
)
ki živi v bigamiji:
bigamen moški
bigamíja
-e
ž
(
ȋ
)
zakon moža z dvema ženama hkrati, dvoženstvo:
živeti v bigamiji
♦
pravn.
zakon ene osebe z dvema osebama hkrati; dvojni zakon
bigamíst
-a
m
(
ȋ
)
kdor živi v bigamiji, dvoženec:
bigamist se je s prvo ženo poročil le nekaj tednov pred poroko z drugo ženo
big band
big banda
tudi
bíg bênd
bíg bênda
[
bíg bênd-
]
m
(
ȋ, ȇ
)
večji jazzovski orkester:
nastopal je s številnimi big bandi po svetu
;
srečanje big bandov
bíglica
-e
ž
(
ȋ
)
nar.
vžigalica
:
prižgati biglico
bigóten
in
bigôten -tna -o
prid.
(
ọ̑; ó
)
knjiž.
pobožnjaški
,
licemerski
:
bigotna ženska
bigotízem
-zma
m
(
ī
)
knjiž.
pobožnjaštvo
,
licemerstvo
:
v svojih pesmih razkrinkuje bigotizem malomeščanstva
bigótnost
in
bigôtnost -i
ž
(
ọ̑; ó
)
knjiž.
pobožnjaštvo
,
licemerstvo
:
srednjeveška bigotnost
bìk
bíka
m
(
ȉ í
)
1.
odrasel samec goveda:
rediti bika
;
gnati kravo k biku
;
plemenski bik
;
pobesnel bik
;
rjove ko bik
;
močen ko bik
;
pog.
gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata
zelo neumno ali začudeno
;
to ga draži kot rdeča ruta bika
zelo
●
pog.
kamor je šel bik, naj gre še štrik
če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost
;
zgrabiti bika za roge
odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela
;
ekspr.
ne bodi se z bikom!
ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom
♦
zool.
moškatni bik
govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus
2.
kdor je rojen v astrološkem znamenju bika:
za bike je značilna trmoglavost
;
kozorog, oven, škorpijon in bik
●
rojen je v znamenju bika
v času od 21. aprila do 21. maja
♦
astron.
Bik
drugo ozvezdje živalskega kroga
3.
ekspr.
zelo močen in orjaški moški:
ta bik vzdigne, kolikor hočeš
;
kako je močen in plečat, pravi bik
//
slabš.
neumen, omejen, zabit človek:
bik neumni! dopovej tem bikom, če moreš!
bikàn
-ána
m
(
ȁ á
)
ekspr.
zelo močen in orjaški moški:
kdo bi bil kos takemu bikanu!
bíkar
-ja
m
(
ȋ
)
pastir, skrbnik bikov:
služil je za bikarja
bikarbóna
-e
ž
(
ọ̑
)
navadno v zvezi s
soda
jedilna soda, natrijev bikarbonat:
škatlica bikarbone
;
dodati vodi za noževo konico sode bikarbone
bíkarbonát
-a
m
(
ȋ-ȃ
)
kem.
kisla sol ogljikove kisline;
hidrogenkarbonat
:
amonijev, kalcijev bikarbonat
;
natrijev bikarbonat
bikárna
-e
ž
(
ȃ
)
hlev za bike:
zadružna bikarna
bíkast
-a -o
prid.
(
í
)
ekspr.
po velikosti, po moči podoben biku:
bikast dedec
/
ne bodi tako bikast!
bíkec
-kca
m
(
ȋ
)
1.
mlad bik:
oglasilo se je mukanje lačnih bikcev
2.
nar.
okrogla ali štirioglata železna pečica:
Mariča, Štef in Orlek so sedeli okrog majhnega okroglega bikca, v katerem je tlela žerjavica
(F. Godina)
biker
in
bájker
-ja
[
bájker
]
m
(
á
)
pog.
kdor se navdušuje za motorna kolesa:
na srečanju se je zbralo veliko bikerjev
bikerski
in
bájkerski
-a -o
[
bájkerski
]
prid.
(
á
)
nanašajoč se na bikerje:
bikerski klub
;
bikerski način življenja
bíkica
-e
ž
(
ȋ
)
ženska, rojena v astrološkem znamenju bika:
po horoskopu je bikica
;
trmasta bikica
bíkič
-a
m
(
ȋ
)
nar. vzhodno
bikec
:
lepo raščen bikič
bikíni
-ja
m
(
ȋ
)
dvodelna minimalna ženska kopalna obleka:
nositi, obleči bikini
;
sončiti se v bikiniju
;
pozornost je vzbudil nov kroj bikinija
//
del telesa, ki ga pokriva spodnji del take obleke:
depilacija bikinija
;
v prid. rabi:
bikini predel
;
bikini cona
;
bikini kopalke
bikínke
-kínk
ž
mn.
(
ȋ
)
pog.
bikini
:
nositi bikinke
;
kolekcija, modeli bikink
;
dekleta v seksi, zapeljivih bikinkah
bikobórba
-e
ž
(
ọ̑
)
zlasti v španskem okolju
javna prireditev, pri kateri se bikoborec bori z bikom:
vzrejati bike za bikoborbe
bikobórec
-rca
m
(
ọ̑
)
zlasti v španskem okolju
kdor se javno v areni bori z bikom:
bikoborci v slikovitih nošah
bikobórski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na bikoborce ali bikoborbo:
bikoborska parada
;
bikoborsko oblačilo
/
bikoborska arena
bíkóničen
-čna -o
prid.
(
ȋ-ọ́
)
arheol.
ki ima obliko dvojnega stožca:
bikonična vaza
bíkonkáven
-vna -o
prid.
(
ȋ-ȃ
)
fiz.
vbočen na obeh straneh:
bikonkavna leča
bíkonkávnost
-i
ž
(
ȋ-ȃ
)
fiz.
vbočenost na obeh straneh:
bikonkavnost leče
bíkonvéksen
-sna -o
prid.
(
ȋ-ẹ̑
)
fiz.
izbočen na obeh straneh:
bikonveksna leča
bíkonvéksnost
-i
ž
(
ȋ-ẹ̑
)
fiz.
izbočenost na obeh straneh:
bikonveksnost leče, profila
bikorêjec
-jca
m
(
ȇ
)
kdor vzreja plemenske bike:
živinorejci in bikorejci
bíkov
-a -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na bike:
bikova koža
/
človek z bikovim vratom
bikovskim
bíkovica
-e
ž
(
í
)
bikovka
:
dobiti jih z bikovico po hrbtu
bikovína
in
bíkovina -e
ž
(
í; í
)
bikovo meso:
žilava bikovina
bíkovka
-e
ž
(
í
)
močen korobač iz posušene bikove kite:
bikovka jim je padala po hrbtu
;
pretepsti z bikovko
/
umrla je za posledicami bikovke
bíkovski
-a -o
prid.
(
í
)
ekspr.
po velikosti, po moči tak kot pri biku:
njegov bikovski tilnik, vrat
;
bikovske čeljusti
/
bikovsko zdravje
zelo trdno
bíkovsko
prisl.
:
bikovsko raščen moški
bíkromát
-a
m
(
ȋ-ȃ
)
kem.
iz dveh molekul kromata nastala sol;
dikromat
:
kalijev bikromat
bíks
-a
m
(
í
)
zastar.
loščilo (za čevlje):
škatlica biksa
●
ekspr.
ima čevlje na biks
zelo se mu svetijo
bíksati
-am
nedov.
(
í
)
pog.
1.
loščiti
:
biksati parket
;
biksati čevlje
2.
ekspr.,
v zvezi z
ga
počenjati neumnosti, lahkomiselnosti:
ta ga biksa, ta!
/
žena mu ga biksa
bíkvadráten
-tna -o
prid.
(
ȋ-ȃ
)
mat.
ki je četrte stopnje:
bikvadratni koren
;
bikvadratna enačba
bíl
1
-i
[
tudi
biu̯
]
ž
(
ȋ
)
star.
steblo žit ali trav;
bilka
:
utrgal je dolgo bil in jo grizljal
;
travna bil
/
žito gre v bil
začenja delati bilke
♦
bot.
enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav
bíl
2
-à -ó
in
-ò
opisni deležnik od
biti sem
(
ȋ ȁ ọ̄
)
v zvezi
sem bil
itd. in opisnim deležnikom
1.
od dovršnih, redko nedovršnih glagolov; star., razen kadar je preddobnost poudarjena
izraža dejanje, ki je bilo že končano, ko je nastopilo drugo:
popolnoma se je bilo zmračilo, že so gorele cestne svetilke
;
postaral se je bil od sile, brado je imel že čisto sivo
;
v parlamentu je branil stališče, ki ga je bil že prej obrazložil
/
deževalo je bilo, pa mu je spodrsnilo
;
pisal nam je bil, potlej je pa še brzojavil
2.
od nedovršnih glagolov
izraža dejanje, odmaknjeno v daljno preteklost:
srečala je žensko, s katero je bila prejšnje čase dosti govorila
3.
nar. zahodno
izraža preteklo dejanje sploh:
ljudje so bili že pozabili, da sta se nekoč sprla;
prim.
biti
2
,
bi
bílabiál
-a
m
(
ȋ-ȃ
)
jezikosl.
soglasnik, tvorjen z obema ustnicama, dvoustničnik:
izgovor bilabialov
bílabiálen
-lna -o
prid.
(
ȋ-ȃ
)
jezikosl.
ki se tvori z obema ustnicama, dvoustničen:
bilabialni soglasnik
bilánca
-e
ž
(
ȃ
)
1.
primerjalni prikaz dohodkov in stroškov podjetja v določeni dobi;
zaključni račun
1
:
bilanca izkazuje izgubo
;
sestavljati bilanco
♦
ekon.
aktivna bilanca
s presežkom
;
plačilna bilanca
primerjalni prikaz poslovanja s tujino
;
premoženjska bilanca
primerjalni prikaz aktiv in pasiv podjetja na določen dan
;
trgovinska bilanca
razmerje med uvozom in izvozom v določeni dobi
2.
pregled, obračun sploh:
napraviti življenjsko bilanco
;
bilanca tedna: pet prometnih nesreč
bilancíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od bilancirati:
metode, osnove bilanciranja
/
bilanciranje dohodkov in izdatkov
bilancírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
delati, sestavljati bilanco:
ne zna bilancirati
bilancíst
-a
m
(
ȋ
)
uslužbenec, ki dela, sestavlja bilanco:
delovno mesto knjigovodje bilancista
bilánčen
-čna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bilanco:
bilančni primanjkljaj, dobiček
;
bilančna statistika
/
dobiti bilančno nagrado
;
bilančna praksa
bilančnína
-e
ž
(
ī
)
nagrada za sestavljanje bilance:
bílaterálen
-lna -o
prid.
(
ȋ-ȃ
)
obojestranski
,
dvostranski
:
bilateralen dogovor
;
državnika sta govorila o bilateralnih odnosih med deželama
;
bilateralni pogovori
;
bilateralna pogodba
bílaterálno
prisl.
:
bilateralno simetričen
bilijón
-a
m
(
ọ̑
)
milijon milijonov:
mnogo bilijonov let
bilijónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na bilijon:
v astronomiji računajo z bilijonskimi številkami
/
bilijonski delec celote
bilína
-e
ž
(
ī
)
lit.
ruska epska ljudska pesem o junakih:
pevci bilin
bílingvíst
-a
m
(
ȋ-ȋ
)
kdor zna in redno uporablja dva jezika, dvojezičnik:
bilingvisti na obmejnem ozemlju
bílingvístičen
-čna -o
prid.
(
ȋ-í
)
ki zna in redno uporablja dva jezika;
dvojezičen
:
bilingvističen pisatelj
/
bilingvistična šola
bílingvízem
-zma
m
(
ȋ-ī
)
znanje in redna raba dveh jezikov;
dvojezičnost
:
bilingvizem obmejnih prebivalcev
bilirubín
-a
m
(
ȋ
)
biokem.
žolčno barvilo rdečkastorumene barve:
povečana vsebnost bilirubina v krvi
bíliti
-im
nedov.
(
í ȋ
)
zastar.
delati bilke:
ječmen pričenja biliti
bílja
-e
ž
(
ī
)
star.
dan pred praznikom:
božična bilja
biljárd
-a
m
(
ȃ
)
namizna igra s palicami in kroglami:
igrati biljard
;
partija biljarda
//
miza za igranje te igre:
biljárden
-dna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na biljard:
sliši se trkanje biljardnih krogel
;
zelena biljardna miza
;
biljardna palica
/
biljardna soba
biljardírati
-am
nedov.
(
ȋ
)
pog.
igrati biljard:
v kavarni je nekaj ljudi biljardiralo in kvartalo
biljardíst
-a
m
(
ȋ
)
kdor igra biljard:
slovel je kot eden najboljših biljardistov
biljárdnica
-e
ž
(
ȃ
)
soba za igranje biljarda:
kavarna z biljardnico
bílje
1
bílj
ž
mn.
(
ī ȋ
)
nekdaj
verski obred z molitvami za pokoj umrlega:
opravili so bilje za pokojnim
/
Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli
(I. Cankar)
bílje
2
-a
s
(
ȋ
)
star.
rastlinje
,
zelenje
:
pomladno bilje
biljetêr
-ja
m
(
ȇ
)
kdor pregleduje vstopnice pri vhodu v dvorano:
biljeter odtrga kupon vstopnice
;
gledališki biljeter
biljetêrka
-e
ž
(
ȇ
)
ženska, ki pregleduje vstopnice pri vhodu v dvorano:
biljeterka v kinu
bílka
-e
ž
(
ȋ
)
steblo žit ali trav:
pšenična, senena, travna bilka
;
tanek kakor bilka
/
na njivi so pognale le redke bilke
rastline
●
ekspr.
ta ponudba je zanj rešilna bilka
izhod iz težav, rešitev
;
ekspr.
okleniti, oprijeti se vsake bilke
vsakega najmanjšega upanja na rešitev
♦
bot.
enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav
bílkica
-e
ž
(
ȋ
)
manjšalnica od bilka:
nežna bilkica
bílnat
-a -o
prid.
(
ȋ
)
knjiž.
bogat z biljem, z rastlinami:
bilnat travnik
bílnica
-e
ž
(
ȋ
)
bot.
trava z ozko zganjenimi listi, Festuca:
rdeča, travniška bilnica
bílo
1
-a
s
(
í
)
1.
zastar.
utrip
,
bitje
1
,
pulz
:
zastrupljenec ima hitro bilo
/
potipal je bolniku bilo
2.
priprava za bitje, udarjanje:
tolči po bilu
;
ura z bilom
/
električno bilo
zvočna signalna naprava
♦
tekst.
del statev, ki z grebenom pribija votek k že stkanemu blagu
bílo
2
vez.
(
ȋ
)
zastar.
naj (si) bo, bodisi:
bilo pozimi bilo poleti, nikoli ni nosil klobuka
biltén
-a
m
(
ẹ̑
)
kratko uradno sporočilo javnosti, objava:
vojni bilten
;
bilten o ministrovem zdravstvenem stanju
//
občasna informativna publikacija:
podjetje izdaja svoj bilten
;
statistični bilten
;
bilten filmskega festivala
bím
in
bìm
medm.
(
ȋ; ȉ
)
posnema visoki glas zvona:
z zvonika zapoje: bim bim bim
;
Bim-bim, bim-bim! Jaz dan zvonim
(O. Župančič)
/
bim bam bom
;
bim bom
bímbo
-ta
m
(
ȋ
)
ekspr.
nekoliko omejen, neroden človek:
pravi bimbo je
bímčkati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
otr.
objemati
,
ljubkovati
:
bimčkala ga je in božala
bímetál
-a
m
(
ȋ-ȃ
)
teh.
kovinski trak iz dveh podolžno spojenih delov z različno razteznostjo:
bimetal se krivi zdaj v eno, zdaj v drugo smer
bímetálen
-lna -o
prid.
(
ȋ-ȃ
)
teh.
ki je iz dveh kovin, dvokovinski:
bimetalna plošča, žica
bímetalízem
-zma
m
(
ȋ-ī
)
fin.
denarni sistem, ki temelji na zlati in srebrni podlagi:
odprava bimetalizma
bináren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
ki je iz dveh enot:
binarni sistem
♦
biol.
binarna nomenklatura
poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto, dvojno poimenovanje
;
mat.
binaren
ki ima za osnovo število dve, dvojiški
;
binarno število
bíncati
-am
nedov.
(
ȋ
)
nar. vzhodno
pobrcavati
,
brcati
:
dojenček živahno binca z nogami
;
konj binca
/
sedel je na veji in bincal z nogami
bingljal
bíncelj
-clja
m
(
í
)
del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem;
bicelj
:
konji so se do bincljev ugrezali v blato
bíngel bôngel
in
bíngel bóngel
[
bingəl bongəl
]
medm.
(
ī, ō; ī, ọ̄
)
otr.
posnema zvonjenje:
zvončki pojejo: bingel bongel
bíngelj
-glja
tudi
-na
[
bingəlj
]
m
(
í
)
pog.
kar visi, binglja:
bingelj pri uri
//
nav. mn.,
šalj.
noga
bíngeljc
-a
[
bingəljc
]
m
(
ȋ
)
pog.
kar visi, binglja:
oder, okrašen z lampijončki, pisanimi bingeljci in zastavicami
;
kapuce z bingeljci
bíngeljček
-čka
[
bingəljčək
]
m
(
ȋ
)
manjšalnica od bingeljc:
lestenec s steklenimi bingeljčki
bingljánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od bingljati:
bingljanje z nogami
/
razglašeno bingljanje zvonca
bingljáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
1.
viseti in se zibati:
medalje mu bingljajo na prsih
;
čop čepice binglja po obrazu
;
noge mu bingljajo z voza
/
bingljati z nogami
//
pozvanjati
,
zvončkljati
:
zvonovi bingljajo
2.
ekspr.
biti obešen, viseti:
ta bo še bingljal
;
bingljati na veji
bingljajóč
-a -e:
bingljajoča verižica
bíngo
-a
m
(
ȋ
)
lotu podobna igra na srečo, ki izvira iz Velike Britanije:
igrati bingo
;
brezplačni bingo
;
saloni za bingo
binírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
rel.
na en dan dvakrat maševati:
ob nedeljah župnik binira
bínkošten
-tna -o
prid.
(
ī
)
nanašajoč se na binkošti:
binkoštna nedelja
/
binkoštni prazniki
/
Binkoštna cerkev
♦
vrtn.
binkoštni nagelj
vrtni nagelj nizke rasti z dišečimi cveti raznih barv
bínkošti
-i
ž
mn.
(
ī
)
v krščanstvu
praznik, petdeseti dan po veliki noči:
za binkošti je prišel domov
;
o binkoštih gre rž v klasje
bínkoštnik
-a
m
(
ī
)
pripadnik Binkoštne cerkve:
evangeličani in binkoštniki
binókel
-kla
m
(
ọ́
)
star.
daljnogled za obe očesi:
gledati z binoklom
;
gledališki binokel
kukalo
binokuláren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
teh.
ki je za gledanje z obema očesoma, dvoočen:
binokularni daljnogled, mikroskop
♦
biol.
binokularno gledanje
binóm
-a
m
(
ọ̑
)
mat.
izraz, ki ima dva člena, dvočlenik:
kubiranje binoma
binómski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na binom, dvočlenski:
binomski izrek, koeficient
/
binomska enačba
bínormála
-e
ž
(
ȋ-ȃ
)
geom.
premica skozi točko prostorske krivulje, pravokotna na pritisnjeno ravnino v tej točki:
bíntje
-a
s
(
ī
)
agr.
boljši krompir holandske sorte s svetlo rumenim mesom:
njivo so posadili z bintjem
bio...
ali
bío...
prvi del zloženk
(
ȋ
)
1.
nanašajoč se na življenje, živo bitje, živo sploh:
biograf, biološki
;
biogen, biofizika, biokemik
;
bioklimatski, biomehanika, biotehnologija
/
mikrobiologija
2.
pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali:
biovrt
in
bio vrt, biokmetija
in
bio kmetija
bíoaktíven
-vna -o
prid.
(
ȋ-ȋ
)
ki je biološko aktiven:
bioaktivne sestavine, snovi
bíobibliografíja
-e
ž
(
ȋ-ȋ
)
biblio.
biografski podatki o avtorju in seznam njegovih tiskanih del:
sestaviti biobibliografijo
biocenóza
-e
ž
(
ọ̑
)
biol.
skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, združba:
biocenoza se v svojem biotopu ugodno razvija
biocíd
-a
m
(
ȋ
)
kemično sredstvo za uničevanje živih organizmov:
premaz vsebuje biocide, ki les varujejo pred biološkimi škodljivci
;
varna uporaba biocidov
biocíden
-dna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na biocid:
zakon o biocidnih proizvodih
;
uporaba biocidnih sredstev
bíočíp
-a
m
(
ȋ-ȋ
)
kem.
čip z organskimi molekulami, ki se jim v stiku z drugo organsko snovjo spremenijo lastnosti:
proteinski biočip
;
biočip za analiziranje genetskega materiala osebe
;
tehnologija biočipov
bíodinámičen
-čna -o
prid.
(
ȋ-á
)
nanašajoč se na biodinamiko:
biodinamično društvo
/
biodinamična kmetija
;
biodinamična pridelava
;
biodinamično gospodarjenje, kmetovanje
bíodinámika
-e
ž
(
ȋ-á
)
veda o silah v organizmih in naravi sploh:
članek o biodinamiki
;
biodinamika in sadjarstvo
bíodiverzitéta
-e
ž
(
ȋ-ẹ̑
)
biol.
pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju;
biotska raznovrstnost
:
biodiverziteta organizmov
;
ohranjanje biodiverzitete
;
raziskava biodiverzitete
bíodízel
-zla
m
(
ȋ-ī
)
ekološko pogonsko gorivo iz rastlinskih olj ali živalskih maščob:
biodizel izdelujejo tudi iz živalskih maščob in odpadnih jedilnih olj
;
proizvodnja biodizla
bíodízelski
-a -o
prid.
(
ȋ-ī
)
nanašajoč se na biodizel:
biodizelska elektrarna
/
biodizelsko gorivo
bíoenergétičarka
-e
ž
(
ȋ-ẹ́
)
ženska, ki zdravi z bioenergijo:
obisk pri bioenergetičarki
bíoenergétik
-a
m
(
ȋ-ẹ́
)
kdor zdravi z bioenergijo:
po pomoč se je zatekel k bioenergetiku
;
združenje bioenergetikov
bíoenergétika
-e
ž
(
ȋ-ẹ́
)
1.
panoga, ki proučuje spremembe energije v organizmih, med organizmi in v povezavi z okoljem:
osnove celičnega metabolizma in bioenergetike
2.
med.
zdravljenje duševnih stisk, strahov, frustracij z gibalnimi, dihalnimi in drugimi telesnimi vajami:
bioenergetika kot alternativna metoda zdravljenja
bíoenergétski
-a -o
prid.
(
ȋ-ẹ̑
)
nanašajoč se na bioenergijo ali bioenergetiko:
bioenergetski pristop
;
bioenergetsko zdravljenje
bíoenergíja
-e
ž
(
ȋ-ȋ
)
električna, magnetna energija, ki jo ima, oddaja organizem:
zdraviti z bioenergijo
bíoenergíjski
-a -o
prid.
(
ȋ-ȋ
)
nanašajoč se na bioenergijo:
bioenergijsko zdravljenje
bíoetanól
-a
m
(
ȋ-ọ̑
)
biokem.
etanol, pridobljen iz rastlin, ki vsebujejo veliko škroba ali sladkorja, namenjen zlasti za pogonsko gorivo:
pridobivati bioetanol
;
proizvodnja bioetanola
;
avtomobil s pogonom na bioetanol
bíoétičen
-čna -o
prid.
(
ȋ-ẹ́
)
nanašajoč se na bioetiko:
bioetična komisija
;
opredelila se je do nekaterih bioetičnih vprašanj
bíoétik
-a
m
(
ȋ-ẹ́
)
kdor se zavzema za bioetična načela:
zdravnik in bioetik
bíoétika
-e
ž
(
ȋ-ẹ́
)
veda, ki sistematično proučuje moralna načela zdravstva in ved o življenju:
smernice v bioetiki
;
zakon o bioetiki
;
odbor za bioetiko
bíofarmacévtika
-e
ž
(
ȋ-ẹ́
)
dejavnost, ki je v zvezi z izdelovanjem bioloških zdravil:
razvojni center biofarmacevtike
/
področje biofarmacevtike
bíofílm
-a
m
(
ȋ-í
)
plast mikroorganizmov in njihovih razkrojkov na kaki površini:
mikrobni biofilmi
;
bakterije v biofilmu
bíofílter
-tra
m
(
ȋ-í
)
filter za odstranjevanje mikroorganizmov:
biofiltri za preprečevanje širjenja neprijetnih vonjav
;
čiščenje z biofiltri
bíofízik
-a
m
(
ȋ-í
)
strokovnjak za biofiziko:
biofizik in biokemik
bíofízika
-e
ž
(
ȋ-í
)
veda o fizikalnih procesih v organizmih:
bíofizikálen
-lna -o
prid.
(
ȋ-ȃ
)
nanašajoč se na biofiziko:
proučevati biofizikalne procese
biogén
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
biol.
potreben za življenje:
biogeni elementi
/
vpliv biogenih faktorjev na življenjske združbe
//
ki nastane, izvira iz živega:
bíogenétičen
-čna -o
prid.
(
ȋ-ẹ́
)
biol.
biogenetski
:
osnovna biogenetična pravila
bíogenétika
-e
ž
(
ȋ-ẹ́
)
genetika, ki se ukvarja s tehnologijo za preurejanje in spreminjanje genov:
predlog zakonskega uravnavanja biogenetike na svetovni ravni
bíogenétski
-a -o
prid.
(
ȋ-ẹ̑
)
nanašajoč se na biogenezo:
biogenetske zakonitosti
/
biogenetski zakon
bíogenéza
-e
ž
(
ȋ-ẹ̑
)
biol.
nastanek in razvoj živega iz živega:
zakonitosti biogeneze
//
teorija o tem nastanku:
trditve biogeneze
;
pren.,
publ.
biogeneza slovenskih zdravilišč je pomanjkljiva
bíogeografíja
-e
ž
(
ȋ-ȋ
)
veda o geografski razširjenosti organizmov:
bíogorívo
in
bío gorívo
-a
s
(
ȋ-í
)
pogonsko gorivo, pridobljeno iz naravnih odpadkov ali namensko za to gojenih rastlin:
pridelava rastlin za biogorivo
;
v pripravi je poročilo o porabi biogoriv v Sloveniji
biográf
-a
m
(
ȃ
)
kdor (na)piše biografijo, življenjepisec:
Prešernovi biografi
biografíja
-e
ž
(
ȋ
)
popis življenja kake osebe, življenjepis:
Levstikova biografija
;
moderna umetniška biografija
biográfski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na biografijo, življenjepisen:
biografski podatki
/
biografski film, roman
/
Slovenski biografski leksikon
bíohrána
in
bío hrána
-e
ž
(
ȋ-á
)
hrana, pridelana, predelana samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali:
kupovati, prodajati biohrano
;
pridelava biohrane
;
specializirane trgovine z biohrano
bíoindikátor
-ja
m
(
ȋ-ȃ
)
organizem, ki s svojo prisotnostjo ali odsotnostjo, spremembami na telesu, v vedenju kaže na določeno stanje okolja:
čebele so bioindikatorji, ki prvi zaznajo strupe v okolju
bíoinformátika
-e
ž
(
ȋ-á
)
veda, ki proučuje biološke sisteme z informacijsko tehnologijo:
razvoj kadrov na področju bioinformatike
;
spoznanja bioinformatike uporabljajo v farmacevtskih družbah, industriji in zdravstvu
/
laboratorij za bioinformatiko
bíoinženíring
-a
m
(
ȋ-ȋ
)
uporaba inženirsko-tehnoloških postopkov v biosistemskih vedah:
s pomočjo bioinženiringa so ustvarili in presadili organ
;
podjetje za bioinženiring
bíokatalizátor
-ja
m
(
ȋ-ȃ
)
biol.,
kem.
beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator;
encim
:
cink dviguje imunost in kot biokatalizator uravnava številne procese v celici
bíokémičen
-čna -o
prid.
(
ȋ-ẹ́
)
nanašajoč se na kemične procese v organizmih:
biokemični procesi
;
biokemične reakcije
/
biokemični laboratorij
biokemijski
bíokemíja
-e
ž
(
ȋ-ȋ
)
veda o kemični sestavi in procesih v organizmih:
dosežki sodobne biokemije
bíokémijski
tudi
bíokemíjski -a -o
prid.
(
ȋ-ẹ́; ȋ-ȋ
)
nanašajoč se na biokemijo:
biokemijski laboratorij
;
biokemijski priročnik
/
biokemijski procesi
biokemični
bíokémik
-a
m
(
ȋ-ẹ́
)
strokovnjak za biokemijo:
vprašanje bodo rešili biologi in biokemiki
bíokibernétika
-e
ž
(
ȋ-ẹ́
)
veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo z inženirsko-tehnološkimi postopki:
zanimala ga je povezava biologije in biokibernetike
bíoklimatologíja
-e
ž
(
ȋ-ȋ
)
veda o vplivu podnebja na organizme:
bíokmèt
in
bío kmèt
-éta
m
,
im. mn.
bíokmétje
in
bío kmétje
stil.
bíokméti
in
bío kméti
(
ȋ-ȅ ȋ-ẹ́
)
kmet, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem:
biokmetje precej svojih pridelkov prodajo sami
bíokmetíja
in
bío kmetíja
-e
ž
(
ȋ-ȋ
)
kmetija, na kateri se dejavnost opravlja samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali:
pridelava hrane na biokmetiji je nekajkrat dražja od običajne
;
razvoj biokmetij s turizmom in prodajo na domu
;
mleko z biokmetij
bíokmetíjstvo
in
bío kmetíjstvo
-a
s
(
ȋ-ȋ
)
kmetijstvo, pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali:
spodbuditi razvoj biokmetijstva
bíokmetoválec
in
bío kmetoválec
-lca
[
bijokmetovau̯ca
]
m
(
ȋ-ȃ
)
kdor se ukvarja z ekološkim kmetovanjem:
narava ni do biokmetovalcev nič bolj prizanesljiva kot do konvencionalnih
;
predelovalec zelišč in biokmetovalec
bíokmetovánje
in
bíokmétovanje
in
bío kmetovánje
in
bío kmétovanje
-a
s
(
ȋ-ȃ; ȋ-ẹ́
)
kmetovanje, pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali:
del premoženja je vložil v biokmetovanje
;
ukvarjati se z biokmetovanjem
;
razvoj ekoturizma in biokmetovanja
bíokrùh
in
bío krùh
-krúha
m
(
ȋ-ȕ ȋ-ú
)
kruh iz ekološko pridelane moke:
kupil je biokruh in domač sir
biológ
-a
m
(
ọ̑
)
strokovnjak za biologijo:
biologi in mikrobiologi
/
gimnazija je razpisala mesto biologa
/
pog.
sestanek biologov iz prvega letnika
slušateljev oddelka za biologijo
biológičen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
star.
biološki
:
biologična reakcija
biologíja
-e
ž
(
ȋ
)
veda o življenju organizmov:
razvoj biologije
;
celična, molekularna biologija
;
biologija človeka, morja
/
profesor biologije
biológinja
-e
ž
(
ọ̑
)
strokovnjakinja za biologijo:
biologinja in pedagoginja
/
molekularna biologinja
;
morska biologinja
/
diplomirana biologinja
biologízem
-zma
m
(
ī
)
biol.
prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja:
pretiran biologizem sili k podcenjevanju vloge dela pri nastanku človeka
;
biologizem so vnesli v psihologijo naravoslovci
biolóški
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
1.
nanašajoč se na življenje organizmov:
biološki učinek rentgenskih žarkov
;
oslabljena biološka odpornost ljudi
;
biološka potreba
;
biološko ravnotežje
;
biološka pestrost, raznolikost, raznovrstnost
/
biološka vrednost beljakovin
/
biološki proces
;
biološko stanje, dogajanje
/
biološki oče
;
biološki starši
;
biološka mati
;
biološke sledi
/
biološka obdelava odpadkov
;
biološko čiščenje
/
biološko orožje
pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt
//
nanašajoč se na biologe ali biologijo:
biološki inštitut
;
varuh biološke zbirke
2.
pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali;
ekološki
:
biološko kmetovanje
/
biološka pridelava, predelava
//
ki je pridelan, predelan na tak način:
biološki izdelek, pridelek
;
cilj zakona je podpora biološki hrani
;
biološko živilo
biolóško
prisl.
:
posledice utegnejo biološko prizadeti prihodnje generacije
;
biološko pridelana, primerna hrana
bíoluminiscénca
tudi
bíoluminescénca -e
ž
(
ȋ-ẹ̑
)
biol.
sevanje za živali in rastline značilne svetlobe zaradi življenjskih pojavov v organizmu, živo svetlikanje:
največ bioluminiscence opazimo v morju pri ribah
bíomárker
-ja
m
(
ȋ-ā
)
med.
biološki marker
1
,
označevalec
:
biomarkerji za odkrivanje raka
;
analiza, merjenje, upoštevanje biomarkerjev
/
biokemijski biomarkerji
bíomása
-e
ž
(
ȋ-ȃ
)
1.
biol.
masa vseh rastlin, živali, ki rastejo, živijo na določenem območju:
energija biomase
2.
odmrl organski material, zlasti rastlinskega izvora, ki ga je mogoče uporabljati za pridobivanje energije:
kuriti, uporabljati biomaso
;
učinkovita izraba biomase
;
pridobivanje biomase
/
gozdna, lesna, rastlinska biomasa
bíomedicína
-e
ž
(
ȋ-ȋ
)
1.
veda, ki združuje medicinske temeljne in klinične vede ter naravoslovne vede, na katerih te temeljijo:
končuje doktorski študij biomedicine
;
etična vprašanja raziskav v biomedicini
;
biomedicina in biotehnologija
2.
postopki, ki izhajajo iz spoznanj te vede:
evropska konvencija o biomedicini
;
dosežki moderne biomedicine in genetskega inženiringa
/
laboratorijska biomedicina
bíomedicínski
-a -o
prid.
(
ȋ-ȋ
)
nanašajoč se na biomedicino:
biomedicinske raziskave
/
oploditev z biomedicinsko pomočjo
bíomehánika
-e
ž
(
ȋ-á
)
nauk o mehaničnih silah v organizmih:
osnove biomehanike
;
strokovnjak za biomehaniko
bíomesó
in
bío mesó
-á
s
(
ȋ-ọ̑ ȋ-ȃ
)
meso ekološko vzrejenih živali:
pohorski kmetje na ekoloških kmetijah pridelujejo biomeso
bíometeorológ
-a
m
(
ȋ-ọ̑
)
strokovnjak, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme, zlasti na človeka:
ugotovitve biometeorologov
;
sodelovanje biometeorologov in zdravnikov
bíometeorologíja
-e
ž
(
ȋ-ȋ
)
meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme:
razvoj biometeorologije
biométričen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na biometrijo:
biometrični podatki
;
razvoj biometričnih sistemov
/
biometrični čip
;
biometrični potni list
;
biometrične značilnosti posameznika
biometríja
-e
ž
(
ȋ
)
1.
statistično proučevanje življenjskih pojavov, procesov:
biometrija velja za zanesljivo obliko prepoznavanja posameznika
2.
tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati:
uporaba biometrije na letališčih
;
biometrija prstnih odtisov
biometríjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na biometrijo:
izvajanje biometrijskih ukrepov
;
biometrijsko preverjanje prisotnosti na delu
bíomónitoring
-a
m
(
ȋ-ọ̑
)
monitoring kake snovi v živem organizmu:
za biomonitoring so vzeli vzorce urina, krvi, las in telesnih maščob prostovoljcev
;
biomonitoring kemikalij
;
izvajalci biomonitoringa
biónika
-e
ž
(
ọ́
)
veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij:
strokovnjak s področja bionike
;
laboratorij za bioniko
bionomíja
-e
ž
(
ȋ
)
biol.
nauk o zakonih življenja:
bíooróžje
-a
s
(
ȋ-ọ̑
)
orožje, pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt:
grožnja z bioorožjem
;
strokovnjaki za bioorožje
bíopirátstvo
-a
s
(
ȋ-ȃ
)
kraja bioloških informacij, zlasti genskih, in njihova gospodarska izraba:
zdravnika so obtožili biopiratstva
bíoplín
-a
m
(
ȋ-ȋ
)
plin, ki nastane pri razgradnji organskih snovi in se lahko uporablja kot vir energije:
bioplin, ki bo nastajal pri vrenju živalskih iztrebkov, bo zagotavljal do dva megavata električne energije
;
proizvodnja bioplina
/
elektrarna na bioplin
bíopolítika
-e
ž
(
ȋ-í
)
upravljanje različnih področij človeškega življenja in razpolaganje z življenjem celih populacij:
biopolitika in posledice globalizacije
//
veda o tem:
študij biopolitike
;
bioetika in biopolitika
bíoprideláva
in
bío prideláva
-e
ž
(
ȋ-ȃ
)
pridelava samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali:
male kmetije so preusmerili v biopridelavo
;
biopridelava jabolk, zelenjave
;
subvencije za biopridelavo
bíopridélek
in
bío pridélek
-lka
m
(
ȋ-ẹ̑
)
pridelek, pridelan samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali:
na stojnicah prodajajo visokokakovostne biopridelke
;
trgovine z biopridelki
bíoprideloválec
-lca
[
bijopridelovau̯ca
tudi
bijopridelovalca
]
m
(
ȋ-ȃ
)
kdor kaj prideluje samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali:
združenje biopridelovalcev
;
konkurenca med biopridelovalci je zelo velika
bíopsihológ
-a
m
(
ȋ-ọ̑
)
strokovnjak za biopsihologijo:
znani biopsiholog je proučeval inteligenco delfinov
bíopsihologíja
-e
ž
(
ȋ-ȋ
)
psihologija, ki proučuje duševne pojave z biološkega vidika:
študijski program biopsihologije
;
biokemija in biopsihologija
bíopsiholóški
-a -o
prid.
(
ȋ-ọ̑
)
nanašajoč se na biološke in psihološke procese pri človeku:
raziskovati zločinstvo z biopsihološkega vidika
bíopsíhosociálen
-lna -o
prid.
(
ȋ-ȋ-ȃ
)
ki upošteva biološke, psihološke in socialne vidike:
biopsihosocialni model zdravja
;
biopsihosocialno ravnovesje
biopsíja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
preiskava tkiva ali organskih delov, vzetih iz živega telesa:
izrezali so delček novotvorbe za biopsijo
bióptičen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
nanašajoč se na biopsijo:
odvzem bioptičnega vzorca
bíorazgradljív
-a -o
prid.
(
ȋ-ī ȋ-í
)
ki se lahko razgradi z delovanjem živih organizmov:
biorazgradljivi odpadki
;
biorazgradljive vrečke
bíorazgrádnja
-e
ž
(
ȋ-ā
)
razgradnja snovi z delovanjem živih organizmov:
naprava za obdelavo odpadne vode s postopkom biorazgradnje
bíoreáktor
-ja
m
(
ȋ-á
)
naprava, v kateri poteka nadzorovano gojenje mikroorganizmov:
biomaso uporabljajo v bioreaktorjih kot hrano za rast bakterij
bíoresonánca
-e
ž
(
ȋ-ȃ
)
metoda naravnega zdravljenja, ki zdravi z napravo za merjenje elektromagnetnega valovanja:
aparat za bioresonanco
;
zdravljenje z bioresonanco
/
metoda bioresonance
bíorítem
-tma
m
(
ȋ-í
)
periodično spreminjanje fizioloških in psiholoških procesov pri živih bitjih kot odziv na okolje, spremembe v njem:
določiti bioritem
;
dnevni, mesečni bioritem
biosfêra
-e
ž
(
ȇ
)
biol.
ves prostor na zemlji, v katerem živijo organizmi:
posegi v biosfero
;
procesi, spremembe v biosferi
;
biosfera in atmosfera
bioskóp
tudi
bioskòp -ópa
m
(
ọ̑; ȍ ọ́
)
zastar.
kino
,
kinodvorana
:
Ljubljana je dobila prvi bioskop
bíostatístika
-e
ž
(
ȋ-í
)
statistika, ki se ukvarja z analizo podatkov iz živega sveta:
profesorica biostatistike
;
inštitut za biostatistiko
bíotéhnika
-e
ž
(
ȋ-ẹ́
)
veda o uporabi tehnike pri gojenju organizmov:
živinska biotehnika
bíotéhniški
-a -o
prid.
(
ȋ-ẹ́
)
nanašajoč se na biotehniko:
biotehniška fakulteta
/
uporaba biotehniškega orožja
bíotehnológ
-a
m
(
ȋ-ọ̑
)
strokovnjak za biotehnologijo:
biotehnologi se borijo proti virusom
;
molekularni biotehnolog
bíotehnologíja
-e
ž
(
ȋ-ȋ
)
tehnologija pridobivanja česa z uporabo živih organizmov ali različnih bioloških procesov:
na tridnevnem posvetu so se seznanili z novejšimi dognanji v rastlinski biotehnologiji
;
razvoj biotehnologije
/
katedra za biotehnologijo
;
laboratorij za biotehnologijo
bíotehnolóški
-a -o
prid.
(
ȋ-ọ̑
)
nanašajoč se na biotehnologijo:
biotehnološka industrija
;
biotehnološko podjetje
/
biotehnološka revolucija
bíoterapévt
-a
m
(
ȋ-ẹ̑
)
strokovnjak za bioterapijo:
v njegovi spremljevalni ekipi je tudi bioterapevt
bíoterapíja
-e
ž
(
ȋ-ȋ
)
zdravljenje z bioenergijo:
malčku z epilepsijo so zdravniki po bioterapiji zmanjšali odmerek zdravil
;
ukvarjati se z bioterapijo
bíoteroríst
-a
m
(
ȋ-ȋ
)
terorist, ki uporablja biološko orožje:
na napad bioteroristov niso bili pripravljeni
bíoterorístičen
-čna -o
prid.
(
ȋ-í
)
nanašajoč se na bioteroriste ali bioterorizem:
cilji bioterorističnih napadov
;
bioteroristično orožje
bíoterorízem
-zma
m
(
ȋ-ī
)
terorizem, pri katerem se uporablja biološko orožje:
boj proti bioterorizmu
;
strah pred bioterorizmom
biótičen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
biol.
nanašajoč se na življenje ali živa bitja:
biotični faktorji
biotín
-a
m
(
ȋ
)
farm.
vitamin, katerega pomanjkanje povzroča vnetje kože:
biotin dobro učinkuje na kožo, krepi krhke nohte ter preprečuje izpadanje las in prhljaj
biotíp
-a
m
(
ȋ
)
biol.
organizmi s popolnoma enako dedno osnovo:
bíotipologíja
-e
ž
(
ȋ-ȋ
)
veda, ki ugotavlja in proučuje tipe organizmov:
biotít
-a
m
(
ȋ
)
min.
rudnina magnezijev železov alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom:
biotóp
-a
m
(
ọ̑
)
biol.
prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor:
mlaka je biotop za različne organizme
bíotrgovína
-e
ž
(
ȋ-í
)
trgovina z ekološkimi izdelki:
kupuje v biotrgovinah in uporablja ekološko elektriko
biótski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
biol.
nanašajoč se na življenje ali živa bitja:
obstoj biotskih skupnosti
//
v zvezi
biotska raznovrstnost
pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju:
ohranjanje biotske raznovrstnosti
bíovrême
-éna
s
(
ȋ-é ȋ-ẹ́
)
vreme glede na vpliv, ki ga ima na splošno počutje in razpoloženje ljudi, živih bitij:
današnje biovreme ni naklonjeno ljudem, občutljivim na vremenske spremembe
/
podoba biovremena
bíovreménski
-a -o
prid.
(
ȋ-ẹ̑
)
nanašajoč se na biovreme:
opozorilo o biovremenskih vplivih na splošno počutje
/
biovremenska napoved
bíovŕt
in
bío vŕt
-a
m
(
ȋ-ȓ ȋ-ŕ
)
vrt, na katerem se prideluje samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali:
lastna pridelava solat, zelenjave in sadja na biovrtu
bíovrtnár
in
bío vrtnár
-ja
m
(
ȋ-á
)
kdor vrtnari samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali:
biovrtnarji pridelajo veliko zdravega in okusnega fižola
bíovrtnárjenje
in
bío vrtnárjenje
-a
s
(
ȋ-á
)
vrtnarjenje samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali:
nekatere občine spodbujajo kompostiranje organskih odpadkov in s tem biovrtnarjenje
bíoznánost
-i
ž
(
ȋ-á
)
vsaka od naravoslovnih ved, ki proučuje zgradbo in delovanje organizmov ter njihovo povezanost z okoljem:
podjetja, ki tržijo bioznanost, utrjujejo svoj vpliv in nadzor nad novimi genskimi posli
;
bliskovit razvoj bioznanosti
bíoživílo
in
bío živílo
-a
s
(
ȋ-í
)
živilo, pridelano samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali:
prodajalna, trgovina z bioživili
;
kakovost bioživil
bípartíten
-tna -o
prid.
(
ȋ-ȋ
)
nanašajoč se na dve strani;
dvostranski
:
bipartitni dialog
;
pogajanja potekajo na bipartitni ravni
bípiramída
-e
ž
(
ȋ-ȋ
)
geom.
telo, sestavljeno iz dveh piramid;
dvojna piramida
:
površina bipiramide
bíplán
-a
m
(
ȋ-ȃ
)
aer.
letalo z dvojnimi krili;
dvokrilnik
:
preizkušal je starinski biplan
bípoláren
-rna -o
prid.
(
ȋ-ȃ
)
ki ima dva pola, dvopolen:
bipolarni tranzistor, vod
;
bipolarna elektroda
/
bipolarni politični sistem
;
bipolarni svet v času hladne vojne
;
bipolarna delitev sveta, Evrope, Slovenije
;
bipolarna nasprotja
;
bipolarno tolmačenje problema
♦
anat.
bipolarna živčna celica
celica z dvema podaljškoma
;
psiht.
bipolarna motnja
duševna bolezen, ki se izmenično pojavlja v obliki manije in depresije
bípolárnost
-i
ž
(
ȋ-ȃ
)
lastnost, značilnost bipolarnega, dvopolnost:
bipolarnost magneta
/
obdobje hladne vojne je zaznamovala izrazita bipolarnost
;
ideološka, politična bipolarnost
;
preseganje tradicionalne slovenske bipolarnosti
/
njegova dela nosijo pečat bipolarnosti
;
pesnikova duhovna bipolarnost
bíra
1
-e
ž
(
í
)
nav. rod. ed.,
star.
vrsta
,
sorta
:
nočem imeti opravka z ljudmi njegove bire
/
to je svoje bire človek
●
star.
knjige vsake bire in baže
različne vrednosti, navadno slabše vrste
birdie
-ja
[
bə̀rdi
]
m
(
ə̏
)
šport.,
pri golfu
udarec pod standardnim številom udarcev:
pri vsaki jamici je igral napadalno in poskušal doseči birdie
;
priložnost za birdie
bíren
1
-rna
in
bírenj -rnja
m
(
í
)
nar.
prostorninska mera, navadno za žito, približno 80 l:
Dihurjeva bajta je imela pet njiv, na največjo je prišlo nekaj okrog dva birna posetve
(Prežihov)
bíren
2
-rna -o
prid.
(
ȋ
)
bot.,
v zvezi
birni plod
plod, nastal iz cveta z več pestiči:
birni plod rdeče jagode, maline
birét
-a
m
(
ẹ̑
)
trirogo obredno pokrivalo katoliških duhovnikov:
župnik se je pokril s črnim biretom
;
rdeči kardinalski biret
biréta
-e
ž
(
ẹ̑
)
kem.
steklena cev z merilno lestvico in pipico za merjenje prostornine odtočene tekočine:
birìč
-íča
m
(
ȉ í
)
1.
nekdaj
nižji uslužbenec, izvrševalec odločb sodne ali zemljiške oblasti:
birič je klical,
zastar.
oklicaval ukaze
;
uiti biričem
;
graščak je poslal biriče po kmeta
;
mestni birič
;
gleda kakor birič
mrko, neprijazno
;
zastar.
beži, kakor bi ga devet biričev podilo
●
ekspr.
ni se bal ne biriča ne hudiča
nikogar se ni bal; vse si je upal
2.
ekspr.
osovražen predstavnik oblasti:
preklinjati gospodo in biriče
biríški
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na biriče:
biriška služba
;
biriško krdelo
/
pij, duša biriška!
biríštvo
-a
s
(
ȋ
)
1.
biriška služba:
birištvo mu je prinašalo skromne dohodke
2.
ekspr.
nasilje
,
ovaduštvo
:
birištvo je bilo v najlepšem cvetu
bírma
-e
ž
(
ȋ
)
rel.
drugi od sedmih zakramentov Katoliške cerkve:
iti k birmi
;
biti pri birmi
●
vezati,
star.
zavezati birmo
biti za botra
bírmanec
-nca
m
(
ȋ
)
rel.
kdor je bil birman ali se pripravlja na birmo:
birmanci stojijo pred cerkvijo
;
pouk za birmance
//
birman človek v odnosu do svojega botra:
voščit mu je prišel njegov birmanec
bírmanka
-e
ž
(
ȋ
)
rel.
ženska, ki je bila birmana ali se pripravlja na birmo:
belo oblečene birmanke
//
birmana ženska v odnosu do svojega botra:
bila je njegova birmanka
bírmanski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na birmance ali birmo:
birmanski boter
/
birmanska obleka
;
birmanska ura
ura, ki jo boter da birmancu
bírmati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
rel.
podeliti zakrament birme:
birmal ga je mariborski škof
bírman
-a -o:
biti birman
bírmski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
birmanski
:
birmski boter
biró
-ja
m
(
ọ̑
)
1.
navadno s prilastkom
pisarna
,
urad
,
poslovalnica
:
arhitekturni, inženirski, prepisni, projektivni, turistični, zavarovalni biro
;
izvršni, projektni biro
/
konstrukcijski biro tovarne
;
biro za informiranje, tisk
/
oditi iz biroja
2.
polit.,
zlasti v komunističnih državah
vodilni organ v organizaciji:
izvoliti v biro kongresa
;
sestanek partijskega biroja
birokrácij
-a
m
(
á
)
iron.
birokrat
:
birokracij problema ni mogel sam rešiti
/
šalj.
ali je sveti Birokracij zadremal?
birokratizem, birokracija
birokracíja
-e
ž
(
ȋ
)
nav. slabš.
uradniki, ki vodijo javno upravo:
birokracija izvaja poostren nadzor
;
pomanjkanje miz po pisarnah je ustavilo bohotenje birokracije
;
skorumpiranost birokracije
;
birokracija, policija in sodstvo
/
bruseljska, evropska birokracija
;
državna, občinska birokracija
/
Gogoljevi opisi ruske birokracije
//
formalistično, neživljenjsko poslovanje (takih) uradnikov:
neučinkovita, odvečna, okostenela, pretirana, zapletena birokracija
;
znajti se v kolesju birokracije
/
bori se proti negativnim pojavom, kot so birokracija, formalizem
birokrát
-a
m
(
ȃ
)
1.
nav. slabš.
uradnik, zlasti tak, ki se formalistično, neživljenjsko drži predpisov:
brezdušen, tog, zdolgočasen birokrat
;
nesposoben, okostenel, omejen birokrat
;
podkupljivi, skorumpirani birokrati
;
birokrati na ministrstvu
;
birokrati in politiki
/
bruseljski, evropski birokrati
;
državni, občinski, vladni birokrati
2.
nekdaj
pripadnik visokega uradniškega sloja:
bal se je zameriti visokim birokratom
birokrátičen
-čna -o
prid.
(
á
)
birokratski
:
birokratični aparat
;
birokratični predpisi
;
birokratičen uradnik
birokrátičnost
-i
ž
(
á
)
lastnost, značilnost birokratskega:
birokratičnost sodne obravnave
;
birokratičnost poslovanja, postopkov
birokratizácija
-e
ž
(
á
)
nav. slabš.
uvajanje birokratizma:
nasprotovati birokratizaciji
;
birokratizacija podjetij
birokratízem
-zma
m
(
ī
)
nav. slabš.
1.
formalistično, neživljenjsko upoštevanje predpisov, zlasti pri uradnikih:
brezčuten, dlakocepski, pretiran birokratizem
/
bruseljski, evropski birokratizem
;
pravniški birokratizem
2.
v socializmu
sistem v javni upravi, v katerem odločajo uradniki:
birokratizem je naperjen proti koristim ljudskih množic
;
v urade se je vgnezdil birokratizem
;
boriti se proti pojavom birokratizma
;
državni birokratizem
/
ostanki birokratizma
birokratske miselnosti
birokratizíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od birokratizirati:
boriti se proti birokratiziranju državnega aparata
birokratizírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
nav. slabš.
uvajati birokratizem:
birokratizirati družbene odnose
;
ustanova se je birokratizirala
birokratizíran
-a -o:
birokratizirani državni aparat
birokrátski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na birokrate ali birokracijo:
državni birokratski aparat, sistem
;
birokratski postopki, zapleti
;
birokratska logika, miselnost
;
birokratske organizacije
;
birokratsko kolesje
;
birokratsko poseganje v razvoj
/
birokratski obraz
;
birokratski odnos do državljanov
;
birokratska formalnost, natančnost, togost
;
birokratska latovščina
;
birokratske napake, zahteve
;
birokratsko zavlačevanje
birokrátsko
prisl.
:
birokratsko togi postopki
;
birokratsko suhoparna govorica
;
birokratsko zapletena in počasna pogajanja
birokrátstvo
-a
s
(
ȃ
)
birokracija
,
birokratizem
:
odprava birokratstva iz uradov
;
prepad med ljudstvom in birokratstvom
birotéhnika
-e
ž
(
ẹ́
)
adm.
vse administrativno tehnično delo:
prizadevanje za izboljšanje birotehnike
//
tehnični pripomočki in oprema za to delo:
birsa
ipd.
gl.
bersa
ipd.
bírt
-a
m
(
ȋ
)
pog.
gostilničar
,
krčmar
:
vaški birti
birtíja
-e
ž
(
ȋ
)
pog.
gostilna
,
krčma
bís
1
medm.
(
ȋ
)
izraža zahtevo po ponovitvi programske točke, še (enkrat):
občinstvo je vpilo pevcem: bis, bis
bis...
ali
bís...
in
bis...
prvi del zloženk
(
ȋ
)
kem.
nanašajoč se na podvojitev atomske skupine v molekuli:
bisfenol
bisága
-e
ž
(
ā
)
nekdaj
preprosta (dvodelna) popotna torba ali vreča za čez ramo:
oprtati bisago
;
beračeva, ciganska bisaga
;
pren.
ko so ga zalotili, je imel pripravljeno polno bisago laži
biságar
-ja
m
(
ȃ
)
zastar.
človek z bisago:
biságast
-a -o
prid.
(
ā
)
podoben bisagi:
bisagasta oblika predmeta
biságica
-e
ž
(
ā
)
manjšalnica od bisaga:
prišli so z bisagicami preko ramen
bíseksuálec
-lca
m
(
ȋ-ȃ
)
kdor čuti spolno nagnjenje do oseb moškega in ženskega spola:
zase pravi, da je biseksualec
;
biseksualci in transseksualci
bíseksuálen
-lna -o
prid.
(
ȋ-ȃ
)
nagnjen k obema spoloma:
biseksualen moški
bíseksuálka
-e
ž
(
ȋ-ȃ
)
ženska, ki čuti spolno nagnjenje do oseb moškega in ženskega spola:
lezbično in gejevsko gibanje vključuje tudi področje človekovih pravic biseksualcev in biseksualk
bíseksuálnost
-i
ž
(
ȋ-ȃ
)
spolna nagnjenost do oseb moškega in ženskega spola:
ljudje pogosto ne govorijo o svoji biseksualnosti
bíser
-a
m
(
ȋ
)
1.
okroglasta tvorba iz školjk, rabljena za nakit:
biser se lesketa
;
iskati bisere
;
bleščeči biseri
;
ogrlica iz biserov
;
pren.,
pesn.
nebo je posejano z biseri
;
solzni biseri
;
biseri rose
●
bibl.
metati bisere svinjam
dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti
//
biseru podoben izdelek:
stekleni biseri
2.
ekspr.
kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje:
to dekle je pravi biser
;
biseri literature
♦
agr.
fruškogorski biser
peneče se belo vino iz okolice Fruške gore
;
kem.
boraksov biser
prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov
;
obrt.
ohridski biseri
umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin
bíserast
-a -o
prid.
(
ȋ
)
ki se lesketa kot biser:
biseraste potne kaplje
bíserček
-čka
m
(
ȋ
)
manjšalnica od biser:
ogrlica iz biserčkov
;
njeni zobje so kot biserčki
/
jo poznaš? To ti je biserček
bíseren
-rna -o
prid.
(
ȋ
)
1.
ki je iz biserov, z biseri:
biserni nakit
;
biserni uhani
2.
ki se lesketa kot biser:
biserni žarki
;
biserne kaplje rose
/
biserni sijaj zob
/
biserna matica
notranja plast lupine nekaterih školjk
●
biserna poroka
šestdesetletnica poroke
♦
tekst.
biserna preja
svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti
bíserno
prisl.
:
biserno sijati
;
biserno beli zobje
;
biserno siva obleka
biseríti se
-ím se
nedov.
(
ī í
)
knjiž.
lesketati se kot biser, iskriti se:
vino se biseri v kozarcih
;
znoj se mu biseri na čelu
bíserje
-a
s
(
ȋ
)
knjiž.
dragoceni kamni, biseri:
biserje, zlato in srebro se je lesketalo
;
ogrlica iz biserja
;
pren.
biserje deževnih kapljic
bíserka
-e
ž
(
ȋ
)
zool.
kokoši podobna domača ptica z grahastim perjem;
pegat
bísernat
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na biser:
bisernat okvir
/
bisernat lesk ogrlice
bísernica
-e
ž
(
ȋ
)
1.
školjka, ki daje bisere:
morska bisernica
;
školjka bisernica
//
biserovina
:
gumbi iz bisernice
2.
glasb.
najmanjša tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo:
igrati na bisernico
♦
bot.
lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens
;
vet.
tuberkulozno vnetje potrebušnice pri govedu
bíserničen
-čna -o
(
ȋ
)
pridevnik od bisernica:
bisernična lupina
bísernik
-a
m
(
ȋ
)
um.
okras v obliki niza biserov:
stena sobe je bila okrašena z biserniki in rozetami
♦
zool.
dnevni metulj z biserno se svetlečimi lisami na spodnji strani kril, Argynnis
bisernína
-e
ž
(
ī
)
1.
biserno okrasje:
okrasiti z dragimi kamni in bisernino
2.
biserovina
:
nož z bisernino v ročaju
bísernomátičen
-čna -o
prid.
(
ȋ-ā
)
nanašajoč se na biserno matico:
bisernomatični gumbi
bísernost
-i
ž
(
ȋ
)
knjiž.
lastnost, značilnost bisernega:
bisernost barve
/
žametnost in bisernost glasu
biseromášnik
-a
m
(
ȃ
)
rel.
duhovnik, ki je dosegel šestdeset let mašništva:
biserovína
-e
ž
(
í
)
notranja plast lupine nekaterih školjk:
gumbi iz biserovine
;
omara z vložki iz biserovine
biserovínast
-a -o
prid.
(
í
)
ki je iz biserovine:
biserovinasti gumbi
;
nožiček z biserovinastim ročajem
//
ki se lesketa kot biserovina:
biserovinasti kamni
biskvít
-a
m
(
ȋ
)
luknjičavo, rahlo pecivo iz jajc, moke in sladkorja:
na mizi je bilo še nekaj biskvita in sadja
biskvíten
-tna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na biskvit:
biskvitna torta
/
pripraviti biskvitno testo
bismarckovski
-a -o
[
bísmarkou̯ski
]
prid.
(
ȋ
)
tak kot pri Bismarcku:
ta politik ima bismarckovski nastop
bismut
ipd.
gl.
bizmut
ipd.
bísovnica
-e
ž
(
ȋ
)
zool.
žleza nekaterih školjk, ki izloča bisus:
bístahor
medm.
(
ȋ
)
klic konju
na levo!:
hijo, bistahor
bíster
-tra -o
prid.
, bístrejši
in
bistrêjši
(
í ī
)
1.
ki ima precejšnjo stopnjo prozornosti:
bistra tekočina
;
voda v potoku je bistra in mrzla
;
ko se je gošča sesedla, je postalo vino bistro
/
knjiž.,
ekspr.
bistra popoldanska svetloba
2.
sposoben hitro dojemati, prodorno misliti:
bister človek, učenec
;
zbral je najbistrejše duhove svojega časa
/
ima bister razum, um
/
bister odgovor
/
fant je bistre glave,
pog.
ima bistro glavo
je bister, nadarjen
3.
hiter
,
uren
2
,
živahen
:
bistri potoki
;
knjiž.
bister vranec
/
bistri pogledi njenih oči
/
ne pojdem še spat, sem še bister
nezaspan, svež
●
čeprav je pil, je imel bistro glavo
je mogel misliti, presojati
;
nič ni ušlo njenim bistrim očem
vse je opazila
bístro
prisl.
:
bistro gleda, misli
;
bistro je uganil bistvo stvari
bístrc
-a
m
(
ȋ
)
1.
bistroumnež
:
mož se ima za bistrca
;
to ti je pravi bistrc
2.
star.
bistroumnost
:
hotel je preizkusiti njegov bistrc
;
bistrc duha
bistrênje
-a
s
(
é
)
glagolnik od bistriti:
bístrica
-e
ž
(
ī
)
knjiž.
1.
reka ali potok, ki hitro teče:
bistrica je živahno žuborela
2.
zastar.
prozorna, čista voda:
prinesla je polno vedro bistrice
bistrína
-e
ž
(
í
)
1.
hitro in pravilno mišljenje:
sedaj je treba zbranosti in bistrine
;
v bistrini mu ni kos
/
njegov obraz ni razodeval posebne bistrine
bistroumnosti
/
odlikuje ga nenavadna bistrina duha
prodornost
2.
knjiž.
prozornost
,
čistost
:
bistrina zelene Soče
/
v jutranji bistrini je šel na pot
bistrítev
-tve
ž
(
ȋ
)
glagolnik od bistriti:
vprašanje za bistritev uma
bistríti
-ím
nedov.
, bistrèn
(
ī í
)
razvijati sposobnost za mišljenje:
bistriti komu duha, um
/
bistriti estetski čut
/
ekspr.
v šoli je bistril otrokom glave
//
delati kaj bolj jasno, miselno izoblikovano:
časopis bistri mnenja
;
pojmi se bistrijo
●
hladna sapa jim bistri utrujene glave
jih dela sposobne mišljenja
bistríti se
postajati bister, zelo prozoren:
voda se bistri
/
ekspr.
megle so se počasi bistrile in razmikale
bistró
-ja
m
(
ọ̑
)
zlasti v francoskem okolju
manjša, preprosta restavracija:
povabil ga je na večerjo v bistro
bistroglàv
in
bistrogláv -áva -o
prid.
(
ȁ á; ȃ
)
ki je bistre glave:
ta človek je premeten in bistroglav
bistroglávec
-vca
m
(
ȃ
)
ekspr.
človek bistre glave:
to ti je bistroglavec
bistroglávost
-i
ž
(
ā
)
lastnost bistroglavega človeka:
njegova bistroglavost ga je presenetila
bistrogléd
-a -o
prid.
(
ẹ̑ ẹ̄
)
ki bistro, ostro gleda:
bistrogled stražar
;
bistrogleda ptica roparica
/
bistrogled estet
bistroumen
bistrogléden
-dna -o
prid.
(
ẹ́ ẹ̄
)
zastar.
bistrogled
bistroglédnost
-i
ž
(
ẹ́
)
lastnost bistrogledega človeka:
v svoji bistroglednosti je takoj opazil nekaj sumljivega
/
ko je to slišal, ga je v hipu zapustila njegova trdnost in bistroglednost
bistroumnost
bistroók
-a -o
prid.
(
ọ̑ ọ̄
)
knjiž.
ki bistro, dobro vidi:
bistrooki jastreb
//
ki ima bistre, jasne oči:
veselo, bistrooko dekle
bístrost
-i
ž
(
í
)
lastnost, značilnost bistrega:
bistrost tekočine
/
ponosen je bil na sinovo bistrost
/
zaradi eksplozije je vse obšla popolna bistrost
bistrôta
-e
ž
(
ó
)
zastar.
bistrina
:
pokazal je izredno bistroto uma
bistroúmen
-mna -o
prid.
, bistroúmnejši
(
ú ū
)
ki je bistrega uma:
bil je sloveč in bistroumen mož
;
bistroumen učenec
/
prepričal ga je na najbistroumnejši način
;
bistroumna opomba
bistroúmno
prisl.
:
vprašanje so zelo bistroumno rešili
bistroúmiti
-im
nedov.
(
ū ȗ
)
knjiž.,
ekspr.
brezuspešno si prizadevati govoriti bistroumno:
bistroumil je o nekaki obči človečnosti
bistroúmje
-a
s
(
ȗ
)
knjiž.
bistroumnost
:
za to ni treba posebnega bistroumja
;
s svojim bistroumjem je našel pravo rešitev
bistroúmnež
-a
m
(
ȗ
)
ekspr.
bistroumen človek:
nikdar ni veljal za posebnega bistroumneža
bistroúmnica
-e
ž
(
ȗ
)
bistroumna ženska:
bistroúmnost
-i
ž
(
ú
)
sposobnost hitrega in pravilnega mišljenja:
prirojena duhovitost in bistroumnost
;
znan je bil po svoji bistroumnosti
/
s pravo žensko bistroumnostjo je dojela, za kaj gre
bistrovíd
-a -o
prid.
(
ȋ ī
)
knjiž.
bistroumen
,
bistroviden
:
dovolj je bistrovid, da bo spoznal prevaro
bistrovídec
-dca
m
(
ȋ
)
kdor bistro vidi, presoja:
bistrovidec je in dobro pozna svet
/
poznaš bistrovidca, ki bi natančno vedel, kaj pride?
bistrovíden
-dna -o
prid.
(
í ī
)
ki bistro, dobro vidi:
bistroviden ogleduh
/
preudaren in bistroviden mož
bistrovídnost
-i
ž
(
í
)
lastnost bistrovidnega človeka:
bistrovidnost mladega fanta
/
bistrovidnost politikov
bístven
-a -o
prid.
, bístvenejši
(
ȋ
)
nanašajoč se na bistvo:
bistveni elementi njegove umetnosti
;
dotakniti se bistvenega problema šolstva
;
bistveni znaki bolezni
;
to je bistvena poteza njegovega značaja
/
med njima je bistvena razlika
;
publ.
zagrešil je bistveno napako
veliko, hudo
;
bistvenejših posledic ni bilo
večjih, pomembnejših
bístveno
prisl.
:
položaj se ni bistveno izboljšal
;
razmere so se bistveno spremenile
;
sam.:
na konferenci niso sklenili nič bistvenega
bístvenost
-i
ž
(
ȋ
)
knjiž.
kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše;
bistvo
:
iskanje nacionalne bistvenosti
;
razpravljati o bistvenosti lastninske pravice
;
smisel za bistvenost
/
gre mu samo za bistvenosti
za bistvene, glavne stvari
♦
filoz.
bistvenost
po Heglu
kar opredeljuje, določa bistvo
bístvo
-a
s
(
ȋ
)
kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše:
pusti podrobnosti in povej bistvo
;
poseči v bistvo stvari
;
prodreti v bistvo problema
/
v čem je bistvo poezije
;
po svojem najglobljem bistvu je pedagoško delo prizadevanje za človeka
♦
filoz.
kar opredeljuje kaj, da je to, kar je
//
knjiž.
vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka:
vse njegovo bistvo se je uprlo krivici
;
bolj in bolj se je oddaljeval od svojega bistva
;
to ni v našem bistvu
●
publ.
to pomeni v bistvu isto
pravzaprav, dejansko
bistvogléden
-dna -o
prid.
(
ẹ́ ẹ̄
)
filoz.
ki opazuje bistvo pojavov:
bistvogledna metoda
bísulfát
-a
m
(
ȋ-ȃ
)
kem.
kisla sol žveplove kisline;
hidrogensulfat
bísulfít
-a
m
(
ȋ-ȋ
)
kem.
kisla sol žveplaste kisline;
hidrogensulfit
bísus
1
-a
m
(
ȋ
)
zool.
izloček žleze bisovnice, ki se strjuje v svilaste lepljive niti:
bísus
2
tudi
bís -a
m
(
ȋ
)
pri starih narodih
fina lanena tkanina:
oblačila iz bisusa in svile
biškót
-a
m
(
ọ̑
)
piškot
:
grizljati biškot
bít
1
-a
m
(
ȋ
)
rač.
najmanjši, nedeljivi del informacije v binarnem sistemu:
celica računalnika s štiriindvajsetimi biti
bít
2
-i
ž
(
ȋ
)
knjiž.
1.
bistvo
,
vsebina
,
narava
:
prodreti v ustvarjalno bit
;
pačiti, spremeniti pravo bit
;
tako dejanje ne bi ustrezalo njegovi biti
2.
eksistenca
,
obstoj
,
obstajanje
:
Kant je pripisoval prostoru samostojno bit
;
razmišljal je o svoji biti in nebiti
♦
filoz.
bit
kar opredeljuje kaj, da je
;
soc.
družbena bit
bítek
-tka
m
(
ȋ
)
zastar.
eksistenca
,
bivanje
:
človekov bitek na zemlji
;
duhovni bitek
;
boj za bitek
/
posameznikov bitek in žitek
bitels
ipd.
gl.
beatles
ipd.
bíten
1
-tna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na bit
1
:
nakup 64-bitnega procesorja
;
32-bitna programska oprema
//
v zvezi
bitna slika
slika, sestavljena iz posameznih pik, ki so urejene v vrstice in stolpce:
izpis, obdelava, tiskanje bitnih slik
bíten
2
-tna -o
prid.
(
ī
)
nanašajoč se na bit
2
:
bitna osnova zavesti
;
bitna pravica narodne manjšine
/
med obema variantama obstajajo bitni razločki
bistveni
;
za obstoj rastline bitne snovi
bítno
prisl.
:
sprememba je bitno vplivala nanj
bíter
-tra
m
(
ī
)
gastr.
alkoholna pijača z okusom po grenkih zeliščih:
piti biter
bíti
1
bíjem
nedov.
,
3. mn. stil.
bijó; bìl
(
í ȋ
)
1.
močno, ostro zadevati se ob kaj:
dež bije ob okna
;
plešoče noge bijejo ob tla
;
debele kaplje so mu bile v lice
;
veter jim bije v obraz
;
toča bije po strehi
/
preh.,
pesn.
kolesa bijejo enakomerno pesem
;
pren.
luč bije v oči
;
trušč nam bije v ušesa
//
udarjati z nogo, z roko ob kaj:
biti s pestjo po mizi
;
konji bijejo s kopiti ob tla
/
konj bije in grize
brca
;
togotno biti okoli sebe
2.
dajati komu udarce:
bije in udriha
;
biti do krvi
;
biti po glavi
;
bije ga kot živino
;
biti se po čelu
//
knjiž.,
z notranjim predmetom
udeleževati se oboroženega boja:
biti odločilno bitko
;
biti boj s sovražnikom
;
bitke se bijejo
;
pren.
biti hude duševne boje
3.
navadno v zvezi z
ura
z zvočnim znakom naznanjati čas:
ima stensko uro, ki bije
;
preh.
njihova ura bije tudi četrti
;
ura kaže tri in bije dve
;
pol bije
;
nar.
ura je bila osmo
osem
;
brezoseb.
deset je bilo
;
pravkar bije pet
4.
navadno v zvezi s
srce
s širjenjem in krčenjem ritmično poganjati kri po žilah:
srce mu še bije
;
srce bije divje, hitro
;
srce bije kot kladivo
/
žila komaj še bije
/
knjiž.
kri živahno bije po žilah
5.
v zvezi
biti plat zvona
z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo:
ko je videl, da gori, je stekel v zvonik in začel biti plat zvona
;
brezoseb.
plat zvona je bilo
;
pren.
problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvona
//
star.
z udarjanjem povzročati, da glasbilo oddaja glasove;
igrati
,
tolči
:
biti na cimbale
;
biti v boben
6.
knjiž.
širiti se, prihajati od kod:
iz zidu bije hlad
;
pren.
iz njegovih besed bije sovraštvo
●
kap bije na prag
od konca strehe padajo kaplje na prag
;
knjiž.
na koga bije sum
kdo je osumljen
;
vznes.
zdaj bije naša ura
zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo
;
ekspr.
zadnja ura mu bije
umira; skrajni čas je, da to stori
;
ekspr.
njegovemu tiranstvu bije zadnja ura
bliža se konec njegovega tiranstva
;
vznes.
zdaj bije ura ločitve
zdaj se moramo ločiti
;
iron.
saj vemo, koliko je ura bila
kakšen je položaj
;
star.
tuja vrata ga bodo bila po petah
ne bo imel svojega doma
;
ekspr.
kaj ga pa biješ
kaj počenjaš neumnosti
;
biti (si) takt s palico
dajati (si) takt
;
star.
otroci bijejo žogo
igrajo nogomet
;
rumena barva hiše bije v oči
neprijetno učinkuje
;
njegovo vedenje bije v oči
je zelo opazno
;
star.
srce mu za drugo bije
ljubi drugo
♦
etn.
kozo biti
otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili
;
rihtarja biti
družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici
bíti se
1.
udeleževati se oboroženega spopada, boja:
biti se za svobodo
;
biti se do zadnje kaplje krvi, do zadnjega
;
biti se na življenje in smrt
;
pren.
novo se bije s starim
//
knjiž.
dvobojevati se:
zaradi žalitve se je bil z njim
;
star.
biti se na sablje
2.
zelo si prizadevati za kaj:
bili so se za delavske pravice
3.
biti v nasprotju s čim:
tako ravnanje bi se bilo z njegovimi nazori
/
barve se bijejo med seboj
bijóč
-a -e:
stopala je, bijoč s palico ob tla
;
bijoča ura
;
burno bijoče srce
;
v oči bijoča neumnost
bít
-a -o
nar.
:
hiša iz bite ilovice
zbite, steptane
;
deca je večkrat »bita ko sita«
(I. Potrč)
tepena
bíti
2
sem
[
səm
]
nedov.
, si je smo ste so; bóm bóš bó bómo bóste bódo,
stil.
bóte bójo,
stil.
bódem
itd.
; bódi bódite
in
bodíte; bíl bilà biló
in
bilò bilì
in
bilí bilè
stil.
bilé,
stil.
bíla
itd.
;
nikalno
nísem nísi ní nísmo níste níso
(
ī bọ̑m bọ̄dem nísem
)
I.
v osebni rabi
1.
izraža materialno ali duhovno navzočnost v stvarnosti:
še so stvari, ki jih ne poznamo
;
ali je kak izhod? red mora biti
/
poudarjeno
sò znamenja, da se obrača na boljše
/
bolnik ne bo več dolgo
;
v pravljicah
bil je kralj, ki je imel tri sinove
2.
navadno s prislovnim določilom,
s širokim pomenskim obsegom
izraža navzočnost v prostoru ali času:
tukaj je jama, v kateri je raslo drevo
;
hiša je sredi polja
stoji
;
drva so na dvorišču
;
v vsakem človeku je kaj dobrega
;
v knjigi so napake
;
v vodi je kisik
;
za gozdom je travnik
leži, se razprostira
;
ekspr.
le kaj je na njej, da se je ne more nagledati
/
otroci so doma
;
biti na vrtu
;
čez teden sem v mestu
živim, bivam
;
kje so domači?
/
biti na proslavi, na zabavi
udeležiti se je
;
biti pri pouku
;
biti pri zdravniku
na pregledu
/
tedaj je bila vojna
;
v Kamniku je bil semenj
;
proslava bo v nedeljo
/
omenjena nesreča je bila včeraj
se je zgodila
;
to je bilo lani
3.
z oslabljenim pomenom,
s povedkovim določilom
izraža lastnost ali stanje osebka
a)
s pregibno besedo:
mož je poštenjak
;
prijatelj je učitelj
;
otrok je bolan, nadarjen
;
pšenica še ni zrela
;
knjiga je moja
;
klobuk je očetov
;
ura bo tri
/
dolžen mu je veliko vsoto
;
njegov načrt je bil, da bi napadli
;
on je odgovoren za tovariše
;
uspehi so rezultat trdega dela
/
zdaj je čas, da poveste svoje mnenje
;
ni bila moja dolžnost, naloga popravljati napake
b)
z nepregibno besedo:
ta misel ni napak
;
hiša je naprodaj
;
obleka mu bo prav
;
tisoč je preveč
/
dekle mu je všeč
c)
s predložno zvezo:
meso je brez kosti
;
čevlji so od blata
;
rana je od noža
;
biti pri zavesti
;
biti v neenakopravnem položaju, v slabem stanju
;
mi smo v sorodu
v sorodstvenem odnosu
/
to mi ni po volji
mi ne ugaja, ustreza
;
vse bo še v redu
se bo uredilo
;
dejanja niso v skladu z besedami
se ne skladajo
;
ti boš za pričo
/
biti brez denarja
ne imeti ga
, brez težav
;
vsi so proti njemu
mu nasprotujejo, ga odklanjajo
;
biti ob službo
izgubiti jo
, ob dobro ime
;
on je za reforme
se strinja z njimi; jih podpira, se zavzema zanje
;
biti v dvomih
;
biti v skrbeh, v strahu za koga
;
drevo je v najlepšem cvetju
/
vse je na razpolago
se lahko vzame
č)
s kakovostnim rodilnikom:
vidva sta istih let
;
on je vesele narave
;
mož je srednje postave
;
biti kmečkega rodu
;
soseda je slabega zdravja
;
publ.
stvar je velikega pomena
;
mnenja smo, da se motiš
d)
s primerjavo:
nebo je kakor oprano
;
fant ni, kakor bi moral biti
;
drevo je bilo, kakor bi dremalo
/
priden, kakor je, ne bo nikoli brez dela
//
izraža istost, enakost:
dvakrat dve je štiri
;
ena in ena je dve
;
evro je sto centov
;
kolikokrat je dve v osem
/
pedagogika je nauk o vzgoji
/
pride jutri, to je v torek
II.
v brezosebni rabi ali brezosebno
v pomenih kakor pod I.
a)
z zanikanim osebkom v rodilniku:
očeta še ni
;
jutri ne bo šole
;
pri tej hiši ni miru
/
ni ga človeka, ki bi mi pomagal
b)
s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu:
žal mi je bilo
;
zelo jo je bilo groza
;
mater je strah
;
z njim je slabo
;
star.
vseh je bilo sram
vse
/
njej je bilo dvajset let
bila je stara
/
ekspr.
kaj bo s teboj
se bo zgodilo
c)
z delnim rodilnikom kot osebkom, navadno odvisnim od izraza količine:
kruha je še in mesa tudi
;
kupcev je bilo dosti
;
denarja je le malo
;
ali je kaj novega
;
pet jih je bilo
;
vsi, kar jih je, so pripravljeni
č)
z nedoločnikom kot osebkom:
molčati je bilo težko, govoriti še težje
;
škoda bi ga bilo zavreči
/
treba je delati
d)
z odvisnim stavkom kot osebkom:
očitno je bilo, da se moti
;
všeč mi je, če ostaneš doma
;
znano je, kakšno vlogo so imele demonstracije pri osamosvojitvi
e)
s prislovno rabljenim izrazom v povedku:
dolgčas je
;
otroka mu ni bilo mar
;
skoraj bo poldne
;
na Bledu je bilo lepo
;
slabó ji je bilo
;
škoda ga je
;
jeseni je bilo tri leta, odkar je odšel
minilo
III.
v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom
v pomenih kakor pod I.:
mraz je bil
ali
bilo, da je drevje pokalo
;
zunaj je bila
ali
bilo tema
/
takrat ni bil čas za pogajanje
pravi čas
, ni bilo časa za pogajanje
dovolj časa
;
zdaj ni govor o premirju
se ne govori
;
zdaj še govora ni o premirju
še misliti ni nanj
IV.
eliptično
navadno za poživitev pripovedi
a)
z izpuščanjem deležnika s polnim pomenom:
prišla je, seveda je
;
pa učil, kdo se bo? ali bi kaj jedel? Bi
;
vsak en kozarček ga bova
;
kaj bomo pa zdaj?
b)
z izpuščanjem dela povedka sploh:
klop je iz kamna
narejena, izdelana
;
fant je s Primorskega
doma
;
ti čevlji so za v dež
primerni, dobri
;
fant ni za šolo
sposoben
;
ekspr.
iz glave si jo izbij, pa je
/
hvala lepa. Ni za kaj
//
v zvezi z nedoločnikom
za izražanje možnosti ali nujnosti:
žive duše ni bilo videti
;
kakor je slišati, dobimo nov zakon
;
knjiž.
tako se je spremenila, da je skoraj ni spoznati
ni mogoče
;
nižje pog.
temu človeku ni za pomagati
ni mogoče pomagati
;
star.
te že naučim, kako se ti je vesti
je treba
V.
kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
za tvorbo časov, naklonov ali načinov:
bo delal, je delal, je bil izdelal
;
bi delal, bi bil delal
;
je izdelan
/
v ekspresivni rabi stoji pomožni glagol tudi na začetku stavka
sem si kar mislil, da je nekaj narobe
●
ekspr.
kar je, je
nič se ne da spremeniti
;
ekspr.
no, ali bo že kaj!
čas je že, da se naredi
;
ekspr.
dekle je lepo, da je kaj
zelo
;
obleka je bila sto evrov
je stala
;
ekspr.
ta je pa lepa!
česa takega nisem pričakoval; to mi ni prav nič všeč
;
ekspr.
še tega je bilo treba
to ni bilo prav nič potrebno; to mi je odveč
;
prav mu je
zasluži, da se mu tako godi
;
ekspr.
bilo mu je, da bi zavriskal, zajokal
tako je bil vesel, žalosten
;
ekspr.
o tem ni da bi govoril
ni potrebno, ni vredno
;
zakon je za vse
velja
;
biti na glasu
biti znan, sloveti
;
ali vam je znano, kaj je na stvari
če je res in koliko je res
;
knjiž.
na tebi je, da spregovoriš
ti si na vrsti, ti si dolžen
;
krompir je po pet evrov
se prodaja, kupuje
;
ekspr.
po njem je
izgubljen je, mrtev je
;
otrok je po očetu
ima njegove lastnosti
;
ne vem, pri čem smo
kakšen je naš položaj
;
biti pri sebi
zavedati se; biti krepek
;
ekspr.
ves dan je v knjigah
samo bere
;
fant je sam zase
ne mara za družbo
;
ekspr.
dež ni in ni nehal
kar naprej je deževalo
;
sam.:,
knjiž.
boj za biti ali ne biti
za življenje, za obstanek;
prim.
bom
1
,
bil
2
,
bi
,
bodi
2
bítje
1
-a
s
(
í
)
glagolnik od biti bijem:
bitje stolpne ure
;
bitje srca, žil
bítje
2
-a
s
(
ī
)
1.
kar živi ali je vsaj mišljeno kot živo:
bitja in predmeti
;
človeško bitje
;
človek je razumno bitje
/
vpliv podnebja na živa bitja
/
bajeslovno, božansko, breztelesno bitje
/
mikroskopsko majhno bitje
organizem
/
družbeno, socialno bitje
človek
2.
ekspr.,
s prilastkom
oseba, zlasti kot nosilec kake lastnosti:
končno se je našlo dobro bitje, ki mu je pomagalo
;
bila je družabno, veselo bitje
/
prehitelo me je motorizirano bitje v čeladi
/
všeč mu je, če mu streže nežno bitje
ženska
3.
knjiž.
eksistenca
,
bivanje
,
življenje
:
mlad človek se veseli svojega bitja
;
gre za bitje ali nebitje človeka
/
žitje in bitje naroda
4.
knjiž.
vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka:
z vsem svojim bitjem je hrepenel po domu
♦
biol.
enocelično bitje
;
rel.
najvišje bitje
Bog
bítjece
in
bítijce -a
[
prva oblika
bitjəce
]
s
(
ī
)
manjšalnica od bitje
2
:
majhno živo bitjece
/
ekspr.
bila je res mično bitjece
bítka
-e
ž
(
ȋ
)
1.
vojaški spopad:
bitka se vname
;
izgubiti, sprejeti bitko
;
letalska, pomorska bitka
;
bitka za most
/
ekspr.
dečki uprizarjajo prave bitke s kepami
;
pren.
govorniške bitke v parlamentu
;
ostra politična bitka
♦
zgod.
bitka narodov
bitka leta 1813 pri Leipzigu proti Napoleonu
2.
s prilastkom
intenzivno načrtno prizadevanje za dosego namena:
gospodarska bitka
;
v socializmu
zaključna bitka za izpolnitev letnega plana
●
mati je izgubila bitko z otroki
v svojih zahtevah, prizadevanjih ni zmagala
bitnik
ipd.
gl.
beatnik
ipd.
bítnost
-i
ž
(
ī
)
knjiž.
bistvo
,
vsebina
,
narava
:
na dnu svoje bitnosti je asocialen
/
dotipati se do bitnosti vsega
//
eksistenca
,
obstoj
,
obstajanje
:
bitnost sveta
;
nagon po obrambi lastne bitnosti
bítnosten
-tna -o
prid.
(
ī
)
nanašajoč se na bitnost:
za nas je to bitnostno politično vprašanje
bitúmen
-mna
tudi
-a
m
(
ú
)
zmes naravnih ali industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin:
pri gradnji cestišč uporabljajo bitumen
;
obliti zid z bitumnom
/
naravni bitumen
zemeljska smola
bitúmenski
-a -o
[
tudi
bitumənski
]
prid.
(
ú
)
nanašajoč se na bitumen:
bitumenska izolacija, masa
;
bitumenski premaz
/
bitumenski izdelki
bituminizírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
grad.
prepajati ali premazovati z bitumnom:
bituminizirati lepenko
bituminózen
-zna -o
prid.
(
ọ̑
)
petr.
ki vsebuje bitumen:
bituminozni premog
;
bituminozni skrilavci
bítva
-e
tudi
bítev -tve
ž
(
ȋ
)
star.
bitka
:
bitva se vname
;
krvava bitva
bivák
tudi
bívak -a
m
(
á; ȋ
)
alp.
zasilno zavetišče na prostem:
postaviti, pripraviti bivak
;
snežni, stalni bivak
;
bivak v steni
//
bivakiranje
:
bivak v skalah je naporen
;
v prid. rabi:
bivak vreča
spalna vreča za bivakiranje
bivakíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od bivakirati:
pripraviti se na bivakiranje
bivakírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
alp.
zasilno prenočevati na prostem:
morali so bivakirati v steni
biválen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
namenjen za bivanje, prebivanje:
bivalni prostor
;
bivalna kuhinja
/
bivalni standard
bivalíšče
-a
s
(
í
)
kraj bivanja, prebivanja:
v prijavi navedite rojstne podatke in bivališče
;
biti brez stalnega bivališča
;
začasno bivališče
♦
pravn.
obtoženec je neznanega bivališča
//
knjiž.
dom
,
stanovanje
:
zelo si je želel mirnega bivališča
;
lepo opremljeno bivališče
/
žival je zapustila svoje bivališče pod skalo
bivalíški
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od bivališče:
bivališki kraj
biválnica
-e
ž
(
ȃ
)
knjiž.
prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo;
dnevna soba
:
imajo samo eno sobo, ki je obenem spalnica in bivalnica
;
tam so grajske ženske imele svojo bivalnico
♦
žel.
prenočišče za železničarje na zadnji postaji proge
biválnik
-a
m
(
ȃ
)
premični zabojnik, opremljen z najnujnejšimi pripomočki za bivanje:
bivalnik za ekipo, ki dežura pri plazu, bodo morali v dolino prepeljati s helikopterjem
bívanje
-a
s
(
í
)
glagolnik od bivati:
a)
podaljšati svoje bivanje v mestu
;
uvajati organizirano celodnevno bivanje otrok v šoli
;
dolgoletno bivanje v tujini
;
kraj bivanja neznan
b)
minljivost človeškega bivanja
;
pojem bivanja
;
ekspr.
to ni življenje, ampak samo bivanje
c)
njegovo bivanje sveta
bívanjski
-a -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na bivanje b, c:
odprti bivanjski odnosi med ljudmi z različnimi svetovnimi nazori
;
filozofija bivanjskega strahu
/
glavni junak se neprenehoma cepi na posamezne bivanjske možnosti
bívati
-am
nedov.
(
í
)
1.
prebivati
,
stanovati
,
živeti
:
moj prijatelj je bival v isti hiši
;
bivati na deželi
2.
eksistirati
,
biti
2
,
obstajati
1
:
prepričan sem, da ta sreča v resnici biva
3.
preh.,
publ.
živeti spojen v eno z določenim pojavom objektivne stvarnosti:
bivati svet, umetnost
bivajóč
-a -e:
ljudje, bivajoči v mestu
;
sam.:
svet bivajočega
bívol
-a
m
(
ȋ
)
divje ali udomačeno govedo z velikimi rogovi:
v voz vprežena bivola
;
čreda bivolov
;
močen je ko bivol
♦
zool.
indijski bivol
veliko pepelnato sivo govedo, ki živi v močvirnatih predelih, Bubalus bubalus
bívolar
-ja
m
(
ȋ
)
pastir bivolov:
bívolica
-e
ž
(
ȋ
)
samica bivola:
molsti bivolico
bívolji
-a -e
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na bivole:
bivolje meso, mleko
/
ekspr.
orjak z bivoljim vratom
bivolovína
-e
ž
(
í
)
bivolje meso:
trda bivolovina
//
bivolja koža:
bívolski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na bivole:
bivolska vprega
/
ekspr.
njegov bivolski tilnik
bívši
-a -e
prid.
(
ȋ
)
ki je bil v preteklosti, nekdanji:
bivši predsednik vlade
;
bivši trgovec
;
bivša francoska kolonija
bízam
-a
m
(
ȋ
)
1.
dragoceno krzno podgane pižmarice:
siv bizam
2.
močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze;
mošus
:
diši po bizamu
;
v prid. rabi:
bizam plašč
bizantínec
-nca
m
(
ȋ
)
1.
slabš.
klečeplazen, hinavski človek:
pretkan bizantinec
2.
nekdaj
bizantinski zlatnik:
polna mošnja bizantincev
bizantinístika
-e
ž
(
í
)
veda o bizantinski zgodovini in kulturi:
zastopniki bizantinistike
bizantinízem
-zma
m
(
ī
)
1.
slabš.
klečeplazno, hinavsko prilizovanje oblastnikom:
bizantinizem je bil njegovi naravi zoprn
2.
značilnosti bizantinske kulture in umetnosti:
bizantínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na Bizantince ali Bizanc:
bizantinsko cesarstvo
/
cerkev v bizantinskem slogu
;
bizantinska umetnost
♦
rel.
bizantinski križ
križ z eno daljšo prečnico in dvema krajšima
//
slabš.
klečeplazen
,
hinavski
:
zoprn tip bizantinskega človeka
bizantínstvo
-a
s
(
ȋ
)
1.
slabš.
klečeplazno, hinavsko prilizovanje oblastnikom:
boriti se proti bizantinstvu
2.
značilnosti bizantinske kulture in umetnosti:
pozna antika prehaja v bizantinstvo
bizantológ
-a
m
(
ọ̑
)
strokovnjak za bizantologijo:
kongres bizantologov
bizantologíja
-e
ž
(
ȋ
)
veda o bizantinski zgodovini in kulturi:
razvoj bizantologije
bizáren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
knjiž.
ki vzbuja pozornost zaradi posebnosti;
nenavaden
,
čuden
:
bizarne domislice
;
bizarne forme v arhitekturi
;
njegove knjige so polne bizarnih idej
/
bizarni prividi duševnih bolnikov
bizárnost
-i
ž
(
ȃ
)
knjiž.
nenavadnost
,
posebnost
,
čudnost
:
v formi išče bizarnost
;
eksotičnost in orientalska bizarnost
;
nagnjenje k abnormalnosti in bizarnosti
čudaštvu
/
človek težko razume njegove bizarnosti
bizéljčan
-a
m
(
ẹ̑
)
vino z Bizeljskega:
kozarec pristnega bizeljčana
bizéljec
-jca
m
(
ẹ̑
)
zastar.
bizeljčan
bízgec
-a
[
bizgəc
]
m
(
ȋ
)
ekspr.
nekoliko omejen človek:
tak bizgec me že ne bo učil
;
takih nediscipliniranih bizgecev ne maramo
/
o ti bizgec ti
bízmut
tudi
bísmut -a
m
(
ȋ
)
kem.
mehka, lahko taljiva kovina rdečkasto bele barve, element Bi:
bízmutov
tudi
bísmutov -a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na bizmut:
bizmutove spojine
/
bizmutove rude
bíznis
tudi
business -a
[
bíznis
]
m
(
ȋ
)
poslovna dejavnost, ki prinaša dobiček:
podjetnik, tovarnar se razume na biznis
/
dober biznis
/
slabš.
celo ljubezen in smrt so spremenili v biznis
bíznismen
-a
m
(
ȋ
)
pog.
poslovni človek;
poslovnež
:
v vrhunskem nogometu so igralci tudi biznismeni
bízniški
-a -o
prid.
(
ȋ
)
slabš.
nanašajoč se na biznis:
bizniški instinkt
bízon
-a
m
(
ȋ
)
severnoameriško divje govedo z močnim oprsjem:
čreda bizonov
bižuteríja
-e
ž
(
ȋ
)
drobno, navadno ceneno okrasje, nakit:
velika izbira bižuterije
//
trgovina s takim nakitom:
blá
medm.
(
ȃ
)
1.
izraža zavrnitev, omalovaževanje povedanega:
bla, bla, ne verjamem ti
2.
izraža govorjenje, zlasti vsebinsko prazno:
mi smo delali, on pa samo bla bla
blág
-a -o
prid.
, blážji
(
ȃ ā
)
1.
knjiž.
poln dobrote, plemenitosti:
bil je blag mož
/
ta človek je res blaga duša
;
materino blago srce
/
to je storil z blagim namenom
2.
knjiž.
nežen
,
mil
,
prijeten
:
slišati je bilo blage akorde
;
njen blagi glas
;
blag nasmeh
/
dan je bil sončen in blag
;
pihal je blag vetrič
;
blagi vonj zemlje
;
blaga, ugašajoča svetloba
/
ostal nam je v blagem spominu
/
iron.
pesnik XY blagega spomina
/
blaga smrt
evtanazija
3.
ki se ne pojavlja v izraziti obliki:
na blagem ovinku ga je zaneslo
;
letos je bila blaga zima
/
jopico operite v blagi milnici
blágo
prisl.
:
mati ga je blago opomnila
;
blago dišeč zrak
;
blago valovita pokrajina
;
sam.:
vse, kar je lepega in blagega
blagajána
-e
ž
(
ȃ
)
nar.
Blagajev volčin:
Blagájev
-a -o
prid.
(
ȃ
)
bot.,
v zvezi
Blagajev volčin
in
blagajev volčin
zimzelena grmičasta rastlina s poleglimi vejami in rumenkasto belimi dišečimi cveti, Daphne blagayana:
med skalami je zacvetel Blagajev volčin
blagájevka
-e
ž
(
ȃ
)
bot.
Blagajev volčin:
blagájka
-e
ž
(
ȃ
)
bot.
Blagajev volčin:
blagájna
-e
ž
(
ȃ
)
1.
zavarovana omarica za shranjevanje denarja:
odpreti blagajno
;
izropati blagajno
;
spraviti denar v blagajno
;
železna blagajna
/
registrska blagajna
za registriranje in seštevanje izkupičkov
2.
prostor za poslovanje z denarjem:
izplačali vam bodo v blagajni
/
sendvič plačate pri blagajni
/
vstopnice dobite pri dnevni blagajni
;
potniška blagajna na postaji
3.
denarna sredstva, zbrana za določene namene:
ta denar bomo dali v skupno blagajno
;
sindikalna blagajna
/
bolniška blagajna
v stari Jugoslaviji
ustanova za bolniško zavarovanje
/
državna blagajna
država kot lastnik premoženja
blagájnica
-e
ž
(
ȃ
)
zastar.
1.
blagajna
:
odpreti blagajnico
;
železna blagajnica
/
popotniki so stali pred blagajnico
/
premoženje je zapadlo državni blagajnici
2.
ženska, ki vodi v društvu, organizaciji blagajniške posle;
blagajničarka
:
sprejela je funkcijo blagajnice
blagájničar
-ja
m
(
ȃ
)
zastar.
blagajnik
:
blagajničar mu je izplačal denar
/
blagajničar društva
blagájničarka
-e
ž
(
ȃ
)
uslužbenka, ki vodi blagajniške posle:
zdaj je blagajničarka v bifeju
;
zaposlena je kot blagajničarka
//
ženska, ki vodi v društvu, organizaciji blagajniške posle:
društvene seje naj se udeleži tudi blagajničarka
blagájnik
-a
m
(
ȃ
)
uslužbenec, ki vodi blagajniške posle:
blagajnik podjetja
;
razpisano je mesto blagajnika
//
kdor vodi v društvu, organizaciji blagajniške posle:
poročilo tajnika in blagajnika
blagájniški
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na blagajnike ali blagajno:
vodenje blagajniškega dnevnika
;
blagajniški prejemek
;
pregledati blagajniško poslovanje
/
pripraviti blagajniško poročilo za občni zbor
/
blagajniško okence
♦
adm.
blagajniški maksimum
najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni
blagájništvo
-a
s
(
ȃ
)
blagajniški posli:
opravljanje blagajništva
blagínja
-e
ž
(
í
)
obilje materialnih dobrin:
skrbeti za blaginjo ljudstva
;
živeti v blaginji
;
socialna, splošna blaginja
blagó
-á
s
,
mn.
blága
s
in
blagôvi
m
(
ọ̑
)
nav. ed.
1.
izdelek ali pridelek, namenjen tržišču:
dobaviti, pakirati, prodajati blago
;
galanterijsko, industrijsko, špecerijsko blago
;
izvozno blago
;
blago za široko potrošnjo
;
velika izbira, ponudba blaga
;
povpraševanje po blagu
;
trgovina z mešanim blagom
/
plačevati v blagu
ne z denarjem
;
pren.
popevka je konjunkturno blago
2.
tudi mn.
tekstilni izdelki, tkanina:
blago se mečka
;
izdelovati, tkati, urezati blago
;
črtasto, enobarvno blago
;
volneno blago
;
dekorativno, pohištveno blago
;
letni blagovi
;
modna blaga
;
blago iz umetnih vlaken
;
blago na metre
;
blago za moške obleke
;
blago z napako
;
obleka iz pralnega blaga
/
blago se dobro nosi
je trpežno in se ne mečka
, se seka
trga po pregibih
;
pog.
blago je šlo skupaj
se je skrčilo, uskočilo
3.
star.
premoženje
,
imetje
:
ne mara za posvetno blago
;
opremiti dom z živim in mrtvim blagom
4.
nar. zahodno
goveja živina:
pastir zavrača blago iz detelje
●
pog.
to blago gre
po njem je veliko povpraševanje
, nima cene
se prodaja po zelo nizki ceni
;
zbirati ljudsko, narodopisno blago
dokumente ljudske kulture
;
publ.
trgovina z belim blagom
z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo
;
preg.
dobro blago se samo hvali
♦
ekon.
potrošno blago
za osebno potrošnjo
;
etn.
blago prodajati
otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi
;
trg.
kosovno blago
blago na kose
;
razsuto blago
nepakirano
blago...
prvi del zloženk
nanašajoč se na blag:
blagočuten, blagodejnost, blagomiseln
;
blagodaren
blagobít
-i
ž
(
ȋ
)
zastar.
blaginja
,
blagor
:
skrbeti za blagobit naroda
;
duševna blagobit
blagočúten
-tna -o
prid.
(
ū
)
zastar.
ki je blagih čustev:
izobražen in blagočuten mož
blagočútje
-a
s
(
ȗ
)
zastar.
ugodje
,
zadovoljstvo
:
prizor ga navdaja z blagočutjem
blagodár
-a
m
(
ȃ
)
zastar.
sreča
,
blagoslov
:
ta dež je bil pravi blagodar za polje
//
miloščina
:
dati beraču blagodar
blagodáren
-rna -o
prid.
(
á ā
)
star.
dobrotljiv
,
radodaren
:
bila je blagodarna žena
//
blagodejen
,
dobrodejen
:
blagodarni vpliv vzgoje
blagodárno
prisl.
:
narava blagodarno razsipa svoje darove
blagodát
-i
ž
(
ȃ
)
knjiž.
sreča
,
blagoslov
:
dež je prava blagodat za polje
;
zdravje je največja blagodat za človeka
//
nav. mn.
dobrina
,
korist
2
:
uživati blagodati miru
;
ti kraji so deležni vseh blagodati morskega podnebja
blagodáten
-tna -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na blagodat:
njena blagodatna pomoč
/
blagodatna toplota sonca
blagodêjen
-jna -o
prid.
(
ē ȇ
)
knjiž.
ki blago, ugodno deluje:
zajel ga je blagodejen spanec
;
blagodejna tišina
/
blagodejen dež
;
blagodejni sončni žarki
blagodêjno
prisl.
:
glasba blagodejno vpliva na živce
blagodêjnost
-i
ž
(
ē
)
knjiž.
lastnost, značilnost blagodejnega:
blagodejnost tišine
blagodúh
1
-a
m
(
ȗ
)
bot.
prijetno dišeč okrasni grm;
dišeči les
1
:
blagodúh
2
-a -o
prid.
(
ȗ ū
)
zastar.
ki blago, prijetno diši:
blagoduho cvetje
blagodúšen
-šna -o
prid.
(
ū ȗ
)
zastar.
ki je blage duše;
plemenit
,
blag
:
blagodušna žena
;
tako blagodušna je, da vse žrtvuje zanj
/
njegov blagodušni in jasni obraz
blagodúšno
prisl.
:
blagodušno se je nasmehnil
blagodúšje
-a
s
(
ȗ
)
zastar.
plemenitost
,
blagost
:
hvaliti slovansko blagodušje
blagodúšnost
-i
ž
(
ū
)
zastar.
plemenitost
,
blagost
:
čislal ga je zaradi njegove blagodušnosti
;
v svoji blagodušnosti je rad vsakemu pomagal
blagoglásen
-sna -o
prid.
(
ā
)
ki se blago, prijetno glasi:
blagoglasni romanski jeziki
;
njegovi verzi so blagoglasni in gladko tekoči
;
blagoglasna beseda
;
skozi okna se sliši blagoglasno petje
ubrano
blagoglásje
-a
s
(
ȃ
)
ubranost glasov:
pesnik skrbi za besedno blagoglasje
blagoglásnost
-i
ž
(
ā
)
lastnost, značilnost blagoglasnega:
blagoglasnost tonov
blagohôten
-tna -o
prid.
(
ó ō
)
ki ima blage, dobre namene:
bil mu je blagohoten mentor
/
blagohoten nasvet
;
pozdraviti z blagohotnim smehljajem
;
blagohotne besede
blagohôtno
prisl.
:
blagohotno razložiti
blagohôtnost
-i
ž
(
ó
)
lastnost blagohotnega človeka:
z veliko blagohotnostjo in razumevanjem ga posluša
/
blagohotnost nasveta
blagomíl
-a -o
prid.
(
ȋ ī
)
zastar.
blag
,
mil
:
blagomila žena
blagomílje
-a
s
(
ȋ
)
zastar.
blagost
,
milina
blagomíseln
-a -o
[
blagomisələn
in
blagomisəln
]
prid.
(
ȋ
)
zastar.
blag
,
mil
:
blagomiselni in pravični ljudje
blagomíselnost
-i
[
blagomisəlnost
]
ž
(
ȋ
)
zastar.
blagost
,
milina
blagonaklónjen
-a -o
prid.
(
ọ́
)
star.
blago, prijateljsko naklonjen (navadno) podrejenim:
blagonaklonjeni poveljnik
/
v vljudnostnem nagovoru
povest priporočamo blagonaklonjenemu čitatelju
blagonaklónjeno
prisl.
:
blagonaklonjeno ga je potrepljal po rami
blagonaklónjenost
-i
ž
(
ọ́
)
star.
dobrohotna, prijateljska naklonjenost:
izkoristil je blagonaklonjenost svojega gospodarja
/
biti neodvisen od blagonaklonjenosti drugih
blagonôsen
-sna -o
prid.
(
ó ō
)
zastar.
ki prinaša dobiček, korist;
donosen
:
ti posli so zelo blagonosni
//
koristen
,
dobrodejen
:
blagonosni vpliv
;
njegovo blagonosno delovanje
/
blagonosni sončni žarki
blagonráven
-vna -o
prid.
(
á ā
)
zastar.
ki je blage, poštene nravi:
krepostna in blagonravna dama
blagonrávje
-a
s
(
ȃ
)
zastar.
blaga, poštena nrav:
po blagonravju ga je malokdo dosegal
blagonrávnost
-i
ž
(
á
)
zastar.
lastnost blagega, poštenega človeka:
bil je znan po blagonravnosti
blagopokójen
-jna -o
prid.
(
ọ̄
)
spoštljivo
pokojni
:
naš blagopokojni ded
blagopokójnica
-e
ž
(
ọ̑
)
v osmrtnicah
pokojnica
:
hvala vsem, ki so blagopokojnico spremili na zadnji poti
blagopokójnik
-a
m
(
ọ̑
)
v osmrtnicah
pokojnik
:
pogreb blagopokojnika bo v torek
blágor
-gra
m
(
ȃ
)
1.
ed.,
s prilastkom
duhovna in materialna korist:
skrbeti za blagor domovine
;
javni, narodov blagor
/
telesni in duhovni blagor
//
nav. mn.,
star.
dobrina
:
zbirati posvetne blagre
/
iron.
vsako jutro uživa blagre mestnega prometa
2.
ed.,
zastar.
sreča
,
blagoslov
:
nad hišo počiva blagor nebes
/
lov. žarg.
lovski blagor
uspešen lov, obilen plen
3.
v medmetni rabi
izraža veselje, zadovoljnost nad srečo koga:
blagor ti, da si zdrav
;
blagor mu, da ni poznal naših težav
;
blagor blagor jim, ker se jim ni treba pripravljati za izpit
;
blagor, trikrat blagor mu
;
star.:
blagor se ti
;
blagor si ga tistemu, ki jo bo dobil
♦
rel.
osmero blagrov
povzetek krščanskega moralnega nauka
blagoróden
-dna -o
prid.
(
ọ̄
)
star.
ki je plemiškega rodu:
blagorodna gospoda
//
v vljudnostnem nagovoru
spoštovan
,
cenjen
:
blagorodni gospod! blagorodna gospodična!
blagoródje
-a
s
(
ọ̑
)
star.,
vljudnostni nagovor
spoštovani
,
cenjeni
:
veliko čast ste mi napravili, blagorodje
;
Vaše blagorodje!
blagoródnost
-i
ž
(
ọ̄
)
zastar.
plemenitost
:
ta človek nima z blagorodnostjo nič opraviti
blagoslávljati
-am
nedov.
(
á
)
1.
rel.
prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo:
blagoslavljati z dvignjeno desnico
/
oče je v duhu blagoslavljal sina in nevesto
2.
vznes.
imeti kaj za osrečujoče, slaviti:
blagoslavljala je ure, ki jih je preživela v gorah
/
vsa vas je blagoslavljala njegov spomin
blagoslavljáje
star.
:
blagoslavljaje množico, je odhajal
blagoslavljajóč
-a -e:
njegove blagoslavljajoče roke
blagoslòv
-ôva
m
(
ȍ ō
)
1.
rel.
prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo:
dati, dobiti blagoslov
;
dvigniti roke k blagoslovu
;
materin blagoslov
/
apostolski blagoslov
papežev
//
v krščanstvu
obred z znamenjem križa:
blagoslov z monštranco
/
zvoniti k blagoslovu
k popoldanskemu cerkvenemu opravilu
/
blagoslov oljk
blagoslovitev
2.
vznes.
kar povzroča srečo, korist:
ta človek je blagoslov za hišo
/
na tej hiši počiva božji blagoslov
;
klicati blagoslov na polje
srečo, obilje
;
občutiti blagoslov dela
;
Vse blagoslove tebi, Ljubljana!
(I. Cankar)
●
vznes.
zakonski blagoslov
otroci
3.
nav. iron.
privoljenje
,
potrditev
:
dati blagoslov za kaj
♦
etn.
hišni blagoslov
podoba z nabožnim besedilom
blagoslôven
-vna -o
prid.
(
ȏ
)
nanašajoč se na blagoslov 1:
blagoslovne molitve
/
procesija se je ustavila pri blagoslovnem znamenju
blagoslovítev
-tve
ž
(
ȋ
)
glagolnik od blagosloviti:
slovesna blagoslovitev nove kapele
blagoslovíti
-ím
dov.
, blagoslôvil
(
ī í
)
1.
rel.
prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo:
duhovnik je blagoslovil množico
/
ob slovesu ga je mati blagoslovila
//
v krščanstvu
opraviti verski obred ob kakem predmetu:
blagosloviti jedi, kapelico, zvon
2.
vznes.,
navadno v zvezi z
bog
podeliti komu srečo, obilje:
bog te blagoslovi!
/
Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi!
(S. Gregorčič)
●
ekspr.
najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi
privoščim ji
;
vznes.
Bog je blagoslovil njun zakon
imela sta dosti otrok
blagoslovljèn
-êna -o
tudi
blagoslôvljen -a -o
1.
deležnik od blagosloviti:
blagoslovljena sveča, voda
/
njihovo prizadevanje je bilo blagoslovljeno
/
vznes.
njegova žena je blagoslovljena, je v blagoslovljenem stanju
noseča
2.
vznes.
slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje:
blagoslovljeni kraji, kjer sem preživel mladost
;
blagoslovljene tiste ure!
blagoslovljênec
-nca
m
(
é
)
blagoslovljen človek:
blagoslovljênje
-a
s
(
é
)
glagolnik od blagosloviti:
blagoslovljenje oljk
blagosŕčen
-čna -o
prid.
(
ȓ
)
knjiž.
ki je blagega, dobrega srca:
blagosrčna mati
blagosŕčnost
-i
ž
(
ȓ
)
knjiž.
lastnost blagosrčnega človeka:
ganila ga je prijateljeva blagosrčnost
blágost
-i
ž
(
ā
)
1.
knjiž.
dobrosrčnost
,
milina
:
iz njenih oči gleda blagost
2.
zastar.
sreča
,
blaginja
:
želim vam vso blagost
;
skrbeti za javno blagost
blagostánje
-a
s
(
ȃ
)
obilje materialnih dobrin:
doseči večje blagostanje
;
truditi se za blagostanje prebivalstva
;
živeti v sreči in blagostanju
/
zastar.
dušno in telesno blagostanje
blaginja, blagor
blagôta
-e
ž
(
ó
)
knjiž.
blagost
,
dobrota
blagôten
-tna -o
prid.
(
ó
)
knjiž.
ki vsebuje, izraža blagost, dobroto:
gojiti blagotne želje
/
blagotna jesen
blagotvóren
-rna -o
prid.
(
ọ̄
)
zastar.
blagodejen
,
dobrodejen
:
njegove besede so imele blagotvoren vpliv
blagougódje
-a
s
(
ọ̑
)
zastar.
ugodje
,
zadovoljstvo
:
vzklikati od blagougodja
blagôven
-vna -o
prid.
(
ō
)
nanašajoč se na blago:
a)
blagovni seznam
;
reguliranje blagovnih cen
;
nadzorstvo nad blagovno potrošnjo, proizvodnjo
;
blagovna znamka
/
blagovna borza
borza, na kateri se sklepajo kupčije za blago, ki se da tipizirati
;
mednarodna blagovna menjava
;
drobna blagovna proizvodnja
/
blagovno-trgovinski center [BTC]
velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti
♦
ekon.
blagovni fetišizem
pojav, da se odnosi med ljudmi kažejo kot odnosi med stvarmi
;
blagovna vrednost
družbeno priznana količina dela, ki je vložena v blago
;
blagovno gospodarstvo
gospodarstvo, za katero je značilno, da proizvaja za tržišče
;
blagovno-denarni odnosi
b)
blagovni vzorci za novo modno sezono
blagovést
-i
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.
prijetna vest, veselo sporočilo:
razširila se je blagovest o bližajoči se svobodi
/
prinesel je blagovest vsem revnim
//
vznes.
krščanska vera:
nosilca blagovesti Ciril in Metod
blagovéstje
-a
s
(
ẹ̑
)
knjiž.
blagovest
:
blagovestje resnice in ljubezni
/
oznanjati poganom blagovestje
blagovéstnik
-a
m
(
ẹ̑
)
1.
knjiž.
prvi oznanjevalec krščanstva;
apostol
:
slovanska blagovestnika Ciril in Metod
2.
vznes.,
s prilastkom
goreč glasnik ideje:
blagovestnik miru
blagovít
-a -o
prid.
(
ȋ
)
star.
ki prinaša blaginjo, blagor:
blagovite socialne reforme
/
urejeno in blagovito življenje
blagovítost
-i
ž
(
ȋ
)
star.
blaginja
,
blagostanje
:
njegova blagovitost je rasla iz leta v leto
//
blaženost
,
sreča
:
spokojna blagovitost
blagôvnica
1
-e
ž
(
ȏ
)
velika trgovina, razdeljena na specializirane oddelke:
to lahko kupiš v vsaki povprečno založeni blagovnici
blagovníca
2
-e
ž
(
í
)
nar.
edina hči, ki podeduje vse premoženje:
ukazovala je ona, edinka, blagovnica, ki je bila podedovala čvrsto kmetijo
(J. Pahor)
blagôvnost
-i
ž
(
ō
)
ekon.
značilnost blagovnega gospodarstva:
povečati blagovnost kmetijstva
;
blagovnost proizvodnje je v današnjem času nujnost
;
visoka stopnja blagovnosti
blagovóliti
-im
in
blagovolíti -vólim
dov. in nedov.
(
ọ́ ọ̑; ī ọ́
)
star.,
z nedoločnikom, spoštljivo
milostno, dobrohotno kaj storiti:
cesar je blagovolil potrditi mestne pravice
/
iron.
nisem »plagiator«, kakor se je blagovolil izraziti moj kritik
blagovóljen
-jna -o
prid.
(
ọ́ ọ̄
)
zastar.
blagohoten
,
dobrohoten
:
blagovoljni bralci naj sami ocenijo knjigo
/
dati blagovoljen nasvet
blagovóljno
prisl.
:
upam, da mi boste zamudo blagovoljno oprostili
blagovóljnost
-i
ž
(
ọ́
)
zastar.
blagohotnost
,
dobrohotnost
:
že na obrazu se mu zrcali blagovoljnost
blagoznánstvo
-a
s
(
ȃ
)
nauk o surovinah in njihovi predelavi:
blagoznanstvo proučuje uporabno vrednost blaga
/
tretjo uro je na urniku blagoznanstvo
blagozvóčen
-čna -o
prid.
(
ọ̄ ọ̑
)
knjiž.
ki ima blag, prijeten zvok:
govoriti z blagozvočnim glasom
;
blagozvočne melodije
blagozvóčje
-a
s
(
ọ̑
)
knjiž.
ubranost zvokov:
blagozvočje v skladbi
blagozvóčnost
-i
ž
(
ọ̄
)
knjiž.
lastnost, značilnost blagozvočnega:
blagozvočnost njegove govorice
blagrovánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od blagrovati:
slišal je blagrovanje ljudi: Srečen si, da imaš tako pridne otroke
blagrováti
-újem
nedov.
(
á ȗ
)
1.
šteti, imeti koga za srečnega:
ljudje so blagrovali nevesto, da je dobila tako dobrega ženina
;
blagrujejo ga, ker ima prijeten dom
2.
knjiž.
imeti kaj za osrečujoče, slaviti:
blagroval je trenutek, ko jo je srečal
blágva
-e
ž
(
ȃ
)
užitna goba z oranžnim klobukom in rumenkastim betom;
karželj
:
zaščitena blagva
blamáža
-e
ž
(
ȃ
)
ekspr.
sramota, osmešenje zaradi neuspeha:
doživeti blamažo
;
predstava se je končala z veliko blamažo
//
zelo neprijeten položaj:
spravila ga je v hudo blamažo
blamírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
nav. ekspr.
osramotiti
,
osmešiti
:
blamiral me je pred šefom
;
pri izpitu se bo blamiral
//
spraviti v zelo neprijeten položaj:
sin ga s svojim vedenjem blamira v družbi
blánja
-e
ž
(
á
)
nar.
deska
:
miza, zbita iz blanj
;
jelševe blanje
blankét
-a
m
(
ẹ̑
)
neizpolnjena tiskovina, golica:
izpolniti blanket
;
čekovni, menični blanket
blankéten
-tna -o
(
ẹ̑
)
pridevnik od blanket:
blanketna menica
blankíst
-a
m
(
ȋ
)
pristaš blankizma:
blankízem
-zma
m
(
ī
)
nauk francoskega utopističnega komunista Blanquija:
blánkvêrz
-a
m
(
ȃ-ȇ
)
lit.
peterostopni jambski verz brez rime:
pesnitev v blankverzih
blanšírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
1.
gastr.
na hitro prekuhati ali politi kaj z vrelo vodo, zlasti zelenjavo:
kumarice pred vlaganjem blanširamo
2.
usnj.
čistiti, gladiti mesno stran usnja:
blanširati usnje
blanšíran
-a -o:
blanširani špinačni listi
;
blanširano usnje
blasfémičen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na blasfemijo, bogokleten:
blasfemične besede
;
pren.
nastopal je s skoraj blasfemično predrznostjo
blasfemíja
-e
ž
(
ȋ
)
sramotenje boga, bogokletje:
v njegovi dekadenčni motiviki ni blasfemije
;
pren.
beseda ljubezen je v njegovih ustih skoraj blasfemija
blástogenéza
-e
ž
(
ȃ-ẹ̑
)
biol.
začetni razvoj zarodka:
blastóm
-a
m
(
ọ̑
)
med.
skupek izrojenih celic kakega tkiva:
benigni, maligni blastom
blastomêra
-e
ž
(
ȇ
)
nav. mn.,
biol.
celica, ki nastane z brazdanjem jajčeca:
blástula
-e
ž
(
ȃ
)
biol.
mehurčku podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z enojno plastjo celic:
blátarica
-e
ž
(
ȃ
)
trda krtača za čiščenje obutve:
blátast
-a -o
prid.
(
á
)
1.
poln blata:
blatasta struga
2.
po barvi podoben blatu:
blatasta barva vode
bláten
-tna -o
prid.
(
ā ȃ
)
pokrit z blatom:
blatna cesta
;
ležali so na blatnih tleh
/
blatne ravninske vasi
♦
med.
blatna kopel
kopel iz (zdravilnega) blata
//
umazan od blata:
obut je bil v blatne čevlje
;
do gležnjev blatne noge
;
ekspr.
ves sem blaten
/
blatna reka
kalna, motna
blátno
prisl.
:
blatno sivo nebo
blátenje
-a
s
(
á
)
glagolnik od blatiti:
surovo blatenje političnih nasprotnikov
blatíšče
-a
s
(
í
)
agr.
del hleva, kjer se živali iztrebljajo:
stojišče v govejem hlevu je razdeljeno na ležišče in blatišče
blátiti
-im
nedov.
(
á ā
)
1.
jemati komu ugled, sramotiti:
blatiti njegovo pošteno ime
;
blatiti ugled države
;
javno ga je blatil
2.
star.
mazati z blatom:
blatiti hišni prag
blátnast
-a -o
prid.
(
ā
)
blatast
:
blatnasta dolina
blátnat
-a -o
prid.
(
ȃ
)
blaten
:
oprati blatnato sadje
blátnica
-e
ž
(
ȃ
)
zastar.
blatna voda:
blatnica lije skozi reže desk
♦
bot.
rastlina z lopatičastimi pritličnimi listi, ki raste na blatnih tleh, Limosella aquatica
blátnik
-a
m
(
ȃ
)
ščitnik nad kolesom za prestrezanje blata:
moje kolo ima že obtolčene blatnike
;
avtomobil je z zadnjim blatnikom oplazil otroka
♦
bot.
lokvanju podobna vodna rastlina z rumenimi cveti, Nuphar luteum
bláto
-a
s
(
á
)
1.
razmočena zemlja:
blata je do gležnjev
;
gaziti blato
;
noge se jim vdirajo v mehko blato
;
oškropiti z blatom
;
cestno blato
;
mastno blato
;
krtača za blato
/
ti sediš doma, jaz sem pa dve uri mešal blato po hribih
hodil po blatu
//
ekspr.
moralna propalost, pokvarjenost:
utoniti, valjati se v blatu
2.
pri prebavi neizkoriščeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo:
bolnikovo blato ima nenavadno barvo
;
bolnik težko iztreblja blato
;
pregledati blato
;
gosto, redko blato
/
iti na blato
iztrebiti se
3.
tudi mn., nar.
močvirje
:
izsuševanje Kobariškega blata
;
V daljavi nekje proti Škocjanu so se svetila blata kot razlito srebro
(I. Pregelj)
●
ekspr.
z združenimi močmi se bomo izvlekli iz blata
rešili iz težkega položaja
;
ekspr.
brskati po tujem blatu
stikati za tujimi slabostmi
;
ekspr.
nasprotniki me obmetavajo z blatom
sramotijo, obrekujejo
♦
elektr.
anodno blato
ki se pri elektrolizi nabira pod anodo
;
med.
zdravilno blato
za zdravilne blatne kopeli
blázen
-zna -o
prid.
, bláznejši
(
á ā
)
1.
duševno bolan, moten:
strelski pohod blaznega morilca
;
biti blazen
/
versko blazen
/
pretresel me je njegov blazni smeh
;
gara kot blazen
na vso moč
//
ekspr.
tak kot pri duševno bolnih:
njegovi blazni načrti
;
to je blazna misel
;
blazno početje
/
ideje, načrti blaznega znanstvenika
2.
ekspr.,
navadno v povedni rabi
zaradi močnega čustva zelo razburjen:
biti blazen od obupa, veselja, žalosti
3.
ekspr.
ki zelo presega navadno mero:
blazni napori
;
blazen strah pred kaznijo
;
blazna jeza
/
blazni uspehi, zaslužki
;
blazne cene
;
plačal je blazno vsoto denarja
/
vozil je z blazno hitrostjo
;
imel je blazno srečo
blázno
prisl.
:
blazno se boji
;
moški je blazno streljal
;
blazno pogumna, zanimiva pustolovščina
;
blazno mu je všeč
;
blazno zaljubljen
;
pog.
blazno rad ima potico
zelo rad
;
sam.:,
zastar.
bolnišnica za blazne
bolnišnica za duševne bolezni
blazer
-ja
[
blêjzer
tudi
blézer
]
m
(
ȇ; ẹ̑
)
obl.
klasično krojen jopič, navadno temno moder:
gojenci iz kolidžev z enobarvnimi blazerji
/
k vzorčastemu krilu lepo pristoji blazer
blazína
-e
ž
(
í
)
1.
s perjem, žimo, volno napolnjena podloga za ležanje ali sedenje:
pretresti, prezračiti blazine
;
posedati po blazinah
;
mehka blazina
;
gumijasta, pernata blazina
;
prevleke za blazine
;
kavč z zložljivo blazino
/
grelna blazina
z električnim gretjem
;
napihniti ležalno blazino
;
vzglavna blazina
za pod glavo
;
ležati na zračni blazini
napolnjeni z zrakom
●
mn.,
star.
spati na mehkih blazinah
na postelji, udobno
2.
kar je podobno blazini:
podkožna blazina maščobe
;
cele blazine vresja
3.
v zvezi
varnostna
ali
zračna blazina
napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec:
♦
grad.
fundamentna blazina
širok temelj pri neenakomerno nosilnih tleh
;
šport.
telovadna blazina
;
teh.
vozilo drsi na zračni blazini
po zraku, ki ga vozilo z veliko silo potiska podse
blazínast
-a -o
prid.
(
í
)
1.
obložen z mehko podlogo;
oblazinjen
:
široki blazinasti sedeži
;
blazinasta klop
2.
podoben blazini:
blazinast mah
;
roke, blazinaste od zamaščenosti
♦
bot.
blazinasta rast
nizka rast, s stebelci ali z listi gosto skupaj
blazínica
-e
ž
(
í
)
manjšalnica od blazina:
a)
dati pod glavo blazinico
;
žametna blazinica
/
blazinica za igle
;
pred krsto so nesli blazinico z odlikovanji
/
blazinica s pečatom
b)
blazinica mahu
;
oči so bile potopljene v blazinice tolšče
/
mačka neslišno stopa po blazinicah
mehkih izboklinah na šapah
;
mehka blazinica prsta
spodnji del na koncu prstov
blazíničast
-a -o
prid.
(
í
)
podoben blazinici:
njeni blaziničasti prsti
blazíniti
-im
nedov.
(
í ȋ
)
oblagati z mehko podlogo:
blaziniti stole
blazínjen
-a -o:
tovarna blazinjenega pohištva
oblazinjenega
blazinják
-a
m
(
á
)
star.
zofa
,
divan
1
:
sesti na blazinjak
;
ležati, spati na blazinjaku
blazínjenje
-a
s
(
ī
)
glagolnik od blaziniti:
blazinjenje pohištva
blazínka
-e
ž
(
ȋ
)
les.
podloga iz trdega lesa:
blazíran
-a -o
prid.
(
ȋ
)
ekspr.
čustveno otopel, izživet, naveličan:
blaziran aristokrat
;
pravi blazirani svetovljan
/
njihovi blazirani obrazi
;
poslušala je njegovo blazirano govorjenje
/
sodobna blazirana civilizacija
blazíranec
-nca
m
(
ȋ
)
ekspr.
blaziran človek:
sodobni kulturni blaziranci
;
meščanski blaziranec
blazíranka
-e
ž
(
ȋ
)
ekspr.
blazirana ženska:
blazíranost
-i
ž
(
ȋ
)
ekspr.
lastnost blaziranega človeka:
prizadel ga je očitek blaziranosti
blaznênje
-a
s
(
é
)
glagolnik od blazneti:
njegova popolna brezčutnost se je mahoma sprevrgla v blaznenje
/
odnesli so truplo ob joku in blaznenju žensk
blaznéti
-ím
nedov.
(
ẹ́ í
)
1.
star.
kazati znake duševne bolezni:
bolnik blazni
2.
ekspr.
burno izražati svoja čustva:
blazneti od bolečine, veselja
;
pren.
njena duša je blaznela v obupu in žalosti
●
ekspr.
ne blazni
ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno
;
zastar.
še vedno blazni za tisto lepotico
je zelo zaljubljen vanjo
blaznèč
-éča -e:
blazneča ženska
bláznež
-a
m
(
ȃ
)
duševno bolan, moten človek:
napadel jih je pobesneli blaznež
;
nesrečni blazneži
;
planil je kot blaznež
/
verski blaznež
bláznica
-e
ž
(
ȃ
)
1.
zastar.
bolnišnica za duševne bolezni:
poslali so ga v blaznico
/
ekspr.
ta je zrel za blaznico
2.
ekspr.
zmeda
,
nered
:
pri nas je prava blaznica
3.
zastar.
duševno bolna ženska:
bláznik
-a
m
(
ȃ
)
knjiž.
blaznež
:
bolna domišljija blaznikov
;
kakor blaznik je divjal za menoj
blázniti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
knjiž.
spravljati v veliko zmedenost, v zmoto:
ta misel mu blazni pamet
;
ne blazni ga s praznimi obljubami
blaznív
-a -o
prid.
(
ī í
)
knjiž.
ki kaže znake duševne neuravnovešenosti:
napol nora, blazniva ženska
/
blazniv smehljaj
blaznívost
-i
ž
(
í
)
knjiž.
duševna neuravnovešenost:
nagnjen je k blaznivosti
;
to vodi v blaznivost
bláznost
-i
ž
(
á
)
duševna bolezen:
neozdravljiva blaznost
;
napad blaznosti
/
verska, zasledovalna blaznost
//
ekspr.
kar je podobno duševni bolezni:
saj to je blaznost, kar počneš
●
do blaznosti razdražen
zelo
blážec
-žca
m
(
ȃ
)
bot.
travniška rastlina z modrimi cveti;
objed
blážen
-a -o
prid.
(
ȃ
)
1.
ekspr.
poln blaženosti, sreče:
bila je vsa blažena
/
čez obraz se ji razlije blažen nasmeh
/
okoli nas je bil blažen mir
2.
ekspr.
slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje:
o blažena mladost
;
blažene, ve materine roke
3.
rel.
proglašen za zveličanega:
blaženi p. Kanizij
bláženo
prisl.
:
oči so ji blaženo žarele
bláženi
-a -o
sam.
:
biti prištet med blažene
bláženec
-nca
m
(
ȃ
)
zastar.
svetnik
2
,
blaženi
:
nebeški blaženci
bláženost
-i
ž
(
ȃ
)
ekspr.
občutek največje sreče:
obšla ga je neskončna blaženost
;
kar žarela je od blaženosti
;
to je zanj višek blaženosti
//
rel.
posmrtno osrečujoče stanje zveličanih:
doseči večno blaženost
bláženstvo
-a
s
(
ȃ
)
star.
blaženost
:
občutiti blaženstvo
;
srce mu prekipeva od blaženstva
;
višek blaženstva
/
nebeško blaženstvo
blážev
-a -o
prid.
(
ȃ
)
pog.,
ekspr.,
v zvezi
blažev žegen
kar je neučinkovito:
ta zdravila so blažev žegen
blažílec
-lca
[
tudi
blažiu̯ca
]
m
(
ȋ
)
1.
kar kaj lajša, omiljuje:
učinkoviti blažilci stresa
;
delovati kot naravni blažilec bolečine, vnetja
/
socialni in drugi pomembni blažilci krize
/
znani politik nastopa kot blažilec napetosti med narodoma
2.
teh.
priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja;
blažilnik
:
hidravlični, teleskopski blažilec
;
blažilec sunkov, tresljajev, udarcev
blažílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
ki lajša, omiljuje:
blažilna sredstva
;
učinek zdravila je blažilen
/
blažilna samota
blažílno
prisl.
:
novo okolje je blažilno vplivalo nanj
blažílnik
-a
m
(
ȋ
)
teh.
priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja:
hidravlični, plinski, teleskopski blažilniki
;
popolnoma nastavljiv blažilnik
;
vzmeti sredinskega, zadnjega blažilnika
;
nadzor delovanja blažilnikov
/
blažilnik tresljajev, udarcev
blažílo
-a
s
(
í
)
sredstvo za lajšanje bolečin ali za pomirjenje:
kamilični obkladki so učinkovito blažilo
;
blažila in zdravila
/
sprehod po gozdu je pravo blažilo za živce
blažítev
-tve
ž
(
ȋ
)
glagolnik od blažiti:
blažitev bolečin
;
blažitev stanovanjske stiske
/
blažitev duha
blažíti
-ím
nedov.
(
ī í
)
1.
lajšati
,
omiljevati
:
blažiti bolečine, žalost
;
blažiti huda nasprotja
/
veter blaži vročino
/
blažiti sunke
2.
zastar.
delati kaj blago, plemenito:
ljubezen blaži človeka
/
umetnost blaži srce
blažèč
-éča -e:
blažeči učinek glasbe
;
prisl.:
obkladki delujejo blažeče
blebèt
-éta
m
(
ȅ ẹ́
)
slabš.
nespametno, nepremišljeno govorjenje:
ženski blebet
/
nerazumljiv bolezenski blebet
blebetáč
-a
m
(
á
)
slabš.
kdor nespametno, nepremišljeno govori:
čisto navaden blebetač je
;
veljal je za blebetača
;
neresen, površen blebetač
blebetánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od blebetati:
ne morem prenašati njegovega blebetanja
;
neslano blebetanje
/
otrokovo blebetanje
blebetáti
-ám
in
-éčem
nedov.
(
á ȃ, ẹ́
)
1.
slabš.
nespametno, nepremišljeno govoriti:
povej, pa ne blebetaj toliko
/
blebetati neumnosti
;
blebeta, kar mu pride na misel
2.
dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju:
dete blebeta
;
blebetati nerazumljive besede
blebetàv
-áva -o
prid.
(
ȁ á
)
slabš.
ki (rad) blebeta:
blebetav človek
/
blebetavo dete
blebetávec
-vca
in
blebetálec -lca
[
blebetau̯ca
]
m
(
ȃ
)
slabš.
kdor nespametno, nepremišljeno govori:
nepremišljen blebetavec
blebetávost
-i
ž
(
á
)
slabš.
lastnost blebetavega človeka:
njena blebetavost mu preseda
blebetúlja
-e
ž
(
ú
)
slabš.
kdor nespametno, nepremišljeno govori, zlasti ženska:
stara blebetulja
blečáti
-ím
nedov.
, bléči
in
blêči; bléčal
in
blêčal
(
á í
)
lov.
v stiski ali strahu se oglašati:
srna bleči
bléd
-a -o
tudi
-ó
prid.
,
tudi
bledêjši
(
ȇ é
)
1.
ki je brez zdrave naravne barve:
bled obraz
;
otrok je bled
;
blede ustnice
;
biti bledih lic
;
mrtvaško, smrtno, voščeno bled
;
čisto, ves bled
;
bled od jeze, od strahu
;
bled v obraz
;
bled kakor kreda, smrt, stena, kot zid
;
postajati bled
bledeti
//
ki je nenasičene, neizrazite barve:
bled čaj
;
bolj bleda stran lista
;
bledo črnilo
//
ki je brez močnega sijaja, svetlobe:
bleda luč, mesečina, svetloba
;
bledo nebo
;
pesn.
bleda luna
2.
ekspr.
ki je brez izrazitih potez, značilnosti:
bled nasmeh, pojem, spomin
;
blede besede
;
to je bleda slika resnice
;
bledo epigonstvo
//
ekspr.,
z oslabljenim pomenom
poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže:
bleda groza, zavist
blédo
tudi
bledó
prisl.
:
bledo se nasmehniti, spominjati
;
bledo orisani značaji
/
piše se narazen ali skupaj:
bledo zelen
ali
bledozelen travnik
;
bledo modrikasta žila
;
bledo rdeča zarja
;
bledo rjava uniforma
;
bledo rožnata vrtnica
;
bledo rumena barva strnišča
;
bledo sinje nebo
blédcen
-a -o
[
bletcən
]
prid.
(
ẹ̑
)
ekspr.
bled
:
bledcena in suha deklica
bledênje
1
-a
s
(
é
)
glagolnik od bledeti:
bledenje kože
bledênje
2
tudi
blêdenje -a
s
(
é; é
)
glagolnik od blesti:
poslušati bledenje bolnika
/
vse, kar govori, je nespametno bledenje
bledéti
-ím
nedov.
, blédi
tudi
blêdi
(
ẹ́ í
)
1.
izgubljati naravno barvo:
otrok bledi in hujša
;
vidno bledeti
/
lica mu bledijo
;
bledeti od groze, od jeze
/
dekle rdi in bledi
prebledeva
/
rastline bledijo
2.
knjiž.
izgubljati močen sijaj, svetlobo:
luč bledi
;
zvezde bledijo
3.
knjiž.
postajati manj izrazit:
njegova slava, spomin nanj bledi
blédež
-a
m
(
ẹ̑
)
med.
stanje zmedenosti s prividi, navadno v vročici:
govoriti v bledežu
/
alkoholni bledež
stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola
bledíca
-e
ž
(
í
)
bleda barva (polti):
bledica mu pokriva obraz
;
rahla bledica
;
sumljiva, smrtna bledica
;
bledica lic
/
pooseb.,
slabš.
Nickova hči, kako ji je že ime, tej bledici?
(J. Galsworthy – O. Župančič)
♦
agr.
bolezenska bledo zelena barva rastlin; kloroza
bledíčast
-a -o
prid.
(
í
)
nekoliko bled:
bledičasto dekletce
/
bledičast pramen svetlobe
bledíčen
-čna -o
prid.
(
ī
)
1.
bolno bled:
bil je suh in bledičen otrok
♦
agr.
bledične trte
trte, ki so bledo zelene zaradi pomanjkanja klorofila
2.
ki je brez močnega sijaja, svetlobe;
bled
:
bledična luč
3.
ekspr.
ki je brez izrazitih potez, značilnosti:
bledičen talent
;
poezija, polna bledične sentimentalnosti
bledíčnež
-a
m
(
ȋ
)
ekspr.
bledičen človek:
med otroki ni bilo bledičnežev
bledíčnica
-e
ž
(
ȋ
)
ekspr.
bledična ženska:
bledíčnost
-i
ž
(
ī
)
nezdrava bledica:
slabotnost in bledičnost
bledíkast
-a -o
prid.
(
í
)
nekoliko bled:
bil je dolg in bledikast
;
dekle nežnih in bledikastih lic
//
ki je brez močnega sijaja, svetlobe:
bledikasta svetloba
;
bledikasto sonce
bledíkasto
prisl.
:
bledikasto modri hribi
bledíkav
-a -o
prid.
(
í
)
nekoliko bled:
mlad, bledikav človek
;
imel je visoko, bledikavo čelo
bledíkavost
-i
ž
(
í
)
neizrazita bledica:
bledína
-e
ž
(
í
)
knjiž.
bledica
:
mehka bledina njenih lic
bledíti
-ím
nedov.
, blédi
tudi
blêdi
(
ī í
)
delati kaj bledo:
mesečina bledi nebo
blédkast
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
ekspr.
nekoliko bled:
bledkasta deklica
bledo...
1
prvi del zloženk
nanašajoč se na bled:
bledokrven, bledoličen, bledopolt
bledo...
2
prvi del zloženk,
kakor
bledomoder, bledordeč, bledorožnat, bledorumenkast, bledozelen, bledozlat,
ipd.,
gl.
bled
bledôba
-e
ž
(
ó
)
zastar.
bledica
:
mrtvaška bledoba mu je pokrila obraz
bledokŕven
-vna -o
prid.
(
ŕ r̄
)
knjiž.
neizrazit
,
medel
:
bledokrvne osebe v drami
bledolíčen
-čna -o
prid.
(
ī ȋ
)
ekspr.
ki ima bleda lica:
bledolično mestno dekle
bledolíčnik
-a
m
(
ȋ
)
ekspr.
kdor ima bleda lica:
tisti bledoličnik se nekaj suče okoli nje
//
slabš.,
v indijanskem okolju
belec
:
napodite bledoličnike
bledopôlt
-a -o
[
bledopou̯t
]
prid.
(
ȏ ō
)
ki ima bledo polt:
bledopolta blondinka
blédost
tudi
bledóst -i
ž
(
ẹ́; ọ̑
)
bleda barva (polti):
bledost ji je izginila z obraza
;
smrtna bledost
;
bledost lic
bledôta
-e
ž
(
ó
)
knjiž.
bledica
,
bledost
:
bledota ji ni izginila z obraza
;
mrtvaška bledota
bledôten
-tna -o
prid.
(
ó
)
knjiž.
nekoliko bled:
bledotni obrazi otrok
/
večerna zarja je bila hladna in bledotna
bledúh
-a
m
(
ū
)
slabš.
bled človek:
ne maram tega bleduha
blèf
blêfa
m
(
ȅ ē
)
ekspr.
bleščeč, bahav videz brez vsebine, slepilo:
gre za čisto navaden blef
;
gledališki stil brez teatraličnega blefa
/
spregledal sem njegov blef
;
samo naivneža lahko očara s svojim blefom
//
v prislovni rabi,
v zvezi z
na
izraža opravljanje, izvrševanje česa brez vnaprejšnje priprave:
govoriti na blef
;
na izpit je šla kar na blef
blefêr
-ja
m
(
ȇ
)
pog.,
slabš.
kdor blefira:
to ni umetnik, to je blefer
/
blefer pri pokru
blefêrski
-a -o
prid.
(
ȇ
)
nanašajoč se na bleferje ali blefiranje:
bleferski politik
;
blefersko početje, vedenje
blefêrstvo
-a
s
(
ȇ
)
pog.
blefersko vedenje, ravnanje:
nekoč ga je zagovarjal in branil, zdaj pa ima dovolj njegovega bleferstva
;
bleferstvo in nastopaštvo
blefírati
-am
nedov.
(
ȋ
)
pog.
pretvarjati se, da je kaj drugačno od resničnega:
tu ni kaj blefirati, treba je biti realen in trdo delati
;
blefirati pred poslušalci
;
blefirati pri pokru
//
ekspr.
vplivati, učinkovati z bleščečim videzom:
briljira in blefira
bleiweisovec
-vca
[
blájvajsovəc
]
m
(
ȃ
)
pristaš Bleiweisovih kulturnih in političnih nazorov:
mladoslovenska generacija se je spopadla z bleiweisovci
bleiweisovstvo
-a
[
blájvajsou̯stvo
]
s
(
ȃ
)
Bleiweisovi kulturni in politični nazori:
mladoslovenstvo in bleiweisovstvo
blêjanje
-a
s
(
ē
)
glagolnik od blejati:
blejanje ovc, telet
blêjati
-am
nedov.
(
ē
)
oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom:
koze, ovce, telički blejajo
;
žalostno blejati
blêjski
-a -o
prid.
(
ȇ
)
nanašajoč se na Bled:
blejski grad, otok
♦
tur.
blejska regata
blekáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
slabš.
nespametno, nepremišljeno govoriti:
kar tjavdan bleka
blekèt
-éta
m
(
ȅ ẹ́
)
zastar.
zategnjeno, enakomerno tresoče se oglašanje drobnice, goveda:
bleketánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od bleketati:
bleketanje ovc, telet
bleketáti
-ám
in
-éčem
nedov.
(
á ȃ, ẹ́
)
oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom:
ovce bleketajo
;
žalostno bleketati
blêkniti
-em
tudi
blékniti -em
dov.
(
é ȇ; ẹ́ ẹ̑
)
slabš.
1.
v naglici izreči kaj nepremišljenega ali neumnega:
nič ne premisli, kar blekne
;
blekniti neumnost
;
ušla je, je bleknil tja v tri dni
/
menda nisi komu kaj bleknil o tem
izklepetal
2.
reči
,
povedati
:
kaj stojiš in zijaš? Blekni vendar kaj
blèn
bléna
m
(
ȅ ẹ́
)
bot.
strupena dlakava rastlina z rumenimi cveti;
črni zobnik
2
:
sok blena
bléndati
-am
nedov.
(
ẹ̑
)
pog.
z izmeničnim prižiganjem in ugašanjem avtomobilskih dolgih žarometov opozarjati druge voznike na kaj:
vozil je po omejitvah, pa so mu blendali in trobili
blèsk
in
blésk bléska
m
(
ȅ ẹ́; ẹ̑
)
1.
odbijanje iskreče se svetlobe:
močen, slepeč blesk
/
kovinski blesk
;
blesk gladine, orožja, zlata
/
oči so izgubile ves blesk
/
zloben blesk v očeh
//
knjiž.
močna svetloba:
blesk sonca
;
pren.
kar se nam je prej zdelo važno, je zdaj izgubilo svoj blesk
2.
knjiž.
razkošje
,
sijaj
:
obdaja jo blesk
;
njemu ni za zunanji blesk
;
blesk sveta
bleskèt
-éta
m
(
ȅ ẹ́
)
knjiž.
blesk
,
blesketanje
:
blesket orožja
/
pohlepni blesket oči
/
blesket sončnih žarkov
blesketánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od blesketati se:
blesketanje jezera
blesketáti se
-ám se
tudi
-éčem se
tudi
blesketáti -ám
tudi
-éčem
nedov.
(
á ȃ, ẹ́
)
odbijati iskrečo se svetlobo:
zlata verižica se mu blesketa na prsih
;
kako se vse blesketa
;
plitve lužice se blesketajo kot srebro
blesketajóč se
-a -e:
blesketajoče se sablje
blesketàv
-áva -o
prid.
(
ȁ á
)
knjiž.
ki se blesketa:
blesketave luči
;
blesketava voda
bleskòt
-ôta
m
(
ȍ ó
)
knjiž.
blesk
,
blesketanje
:
bleskot zvezd
bleskôten
-tna -o
prid.
(
ó
)
knjiž.
bleščeč, lesketajoč se:
bleskotni sneg
bleskovít
-a -o
prid.
(
ȋ
)
zastar.
bleščeč, lesketajoč se:
bleskovito okrasje
blestênje
-a
s
(
é
)
glagolnik od blesteti:
blestenje biserov
;
zlato blestenje oblakov
blestéti se
-ím se
in
blestéti -ím
nedov.
, blésti (se)
in
blêsti (se)
(
ẹ́ í
)
knjiž.
1.
odbijati iskrečo se svetlobo;
bleščati se
,
lesketati se
:
znojne kaplje se mu blestijo na čelu
;
rosa se blesti v soncu
2.
belo odsevati:
breza se blesti iz zelenja
;
zidovi se blestijo v mesečini
;
pren.
med udeleženci se blestijo imena slavnih igralcev
blestéti
vzbujati občudovanje zaradi izredne lepote, nadarjenosti:
na plesu je blestela v vsej svoji lepoti
;
blesteti v javnosti
blestèč
-éča -e:
bil je blesteč duh
;
njegov blesteči slog
;
blesteča kariera, zmaga
♦
bot.
blesteči grintavec
alpska trajnica z bleščečimi listi, Scabiosa lucida
;
prisl.:
blesteče govoriti
;
blesteče beli zobje
;
bila je blesteče lepa
blêsti
blêdem
nedov.
, blêdel
in
blédel blêdla,
stil.
blèl blêla
(
é
)
v vročici zmedeno govoriti:
bolnik blede
;
vso noč je bledel o bojih
;
nerazumljivo, zmedeno blesti
;
s smiselnim osebkom v dajalniku:
vročino ima in blede se ji
;
star.
blede se mu v glavi
/
bledlo se ji je, da pada v brezno
//
slabš.
govoriti
,
pripovedovati
:
vse je laž, kar ljudje bledejo o meni
●
ekspr.
zaboga, ali se ti blede
zakaj govoriš, ravnaš tako neumno
blestíca
-e
ž
(
í
)
nav. mn.,
zastar.
bleščeč drobec;
bleščica
:
kristalne blestice snega
blestíkati se
-am se
nedov.
(
ī
)
blesketati se, lesketati se:
zaponka se blestika
blestívka
-e
ž
(
ȋ
)
rib.
kovinska vaba za lovljenje rib:
sulec je zgrabil za blestivko
blestník
-a
m
(
í
)
petr.
metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena:
bleščánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od bleščati se:
bleščanje jezera
bleščáti se
-ím se
tudi
bleščáti -ím
nedov.
, bléšči (se)
tudi
blêšči (se); bléščal (se)
(
á í
)
1.
odbijati iskrečo se svetlobo:
oko, rosa se blešči
;
v očeh se ji bleščijo solze
;
okna se bleščijo v soncu
●
ekspr.
kuhinja se kar blešči od snage
je zelo snažna
//
močno sijati:
sonce se blešči
2.
belo odsevati:
breze se bleščijo
;
hiša se blešči iz zelenja
3.
brezoseb.
zaradi močne svetlobe biti oviran pri gledanju:
nataknil si je temne naočnike, ker se mu je bleščalo
bleščáti
vzbujati občudovanje, sloveti:
bleščal je pred družbo kot duhovitež
bleščèč se
-éča -e:
bleščeč se na soncu
;
bleščeča se reka;
prim.
bleščeč
bleščàv
-áva -o
prid.
(
ȁ á
)
knjiž.
1.
ki odbija iskrečo se svetlobo:
bleščave kupole mesta
/
bleščavo sonce
2.
razkošen
,
sijajen
:
bleščavi dvor
;
pren.
v njegovih pesmih ni tiste bleščave dovršenosti
bleščáva
-e
ž
(
ȃ
)
1.
močna svetloba:
bleščava nas slepi
;
griči se kopljejo v sončni bleščavi
;
bleščava dneva, mladega jutra
//
odbijanje močne, iskreče se svetlobe:
ščemeča bleščava snega
;
bleščava morja
2.
knjiž.
razkošje
,
sijaj
:
svet bleščave in krasote
bleščávica
-e
ž
(
ȃ
)
knjiž.
močna svetloba:
ostra bleščavica ga je zmedla
bleščávost
-i
ž
(
á
)
knjiž.
lastnost bleščavega:
bleščavost snega jemlje vid
bleščèč
-éča -e
prid.
(
ȅ ẹ́
)
1.
ki odbija iskrečo se svetlobo:
bleščeč biser
;
bleščeči zobje
;
bleščeča belina snega
;
bleščeče kapljice rose
;
bleščeča kovina
;
z bleščečimi očmi je strmela vanj
//
ki močno sije:
bleščeča luč, svetloba
2.
knjiž.
razkošen
,
sijajen
:
bleščeč dvorec, sprevod
//
ekspr.
ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje:
bleščeča domišljija, kultura
;
pesnik je bleščeč v izrazu
/
bleščeč uspeh
;
napovedujejo mu bleščečo prihodnost
;
bleščeča umetniška slava
bleščéče
prisl.
:
branilec je bleščeče branil obtoženca
;
bleščeče beli vrhovi gora
;
bleščeče črno perje
●
bleščeče beli prti
zelo beli;
prim.
bleščati se
bleščíca
-e
ž
(
í
)
nav. mn.
svetleča se okrasna kovinska ploščica:
pošiti ovratnik z bleščicami
;
večerna obleka z zlatimi bleščicami
/
pustni kostum, posut z bleščico
;
pren.
enoličnost pesmi poživljajo artistične bleščice
//
bleščeč drobec:
ledene bleščice
/
svetloba se je v tisočerih bleščicah razpršila po reki
♦
les.
deska, žagana pravokotno na letnice
bleščílo
-a
s
(
í
)
tekoče ličilo, ki daje ustnicam bleščeč sijaj:
na ustnice si je nanesla bleščilo
;
prosojno, sijoče bleščilo
/
bleščilo za ustnice
bléščiti
-im
nedov.
(
ẹ́
)
jemati vid, slepiti:
sonce ga blešči
;
bliski mu bleščijo oči
bleščôba
-e
ž
(
ó
)
bleščava
:
bleščoba ga slepi
;
sončna bleščoba
/
pisana panorama bleščobe
blèz
člen.
(
ȅ
)
nar.
menda
:
Na doto ti blez ne bo treba gledati
(I. Tavčar)
blín
-a
m
(
ȋ
)
nav. mn.,
zlasti v ruskem okolju
palačinki podobna jed iz tanko razvaljanega, navadno nevzhajanega testa:
speči bline
;
ajdovi, krompirjevi blini
;
blini z jabolki, s kaviarjem, kislo smetano
/
ruski blini
blínda
-e
ž
(
ȋ
)
voj. žarg.
oklopni avtomobil:
mimo so zdrveli tanki in blinde
;
težke, olivno zelene blinde
/
železniška blinda
motorno oklopno vozilo na tirnicah
blindírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
voj.
obložiti vozilo z neprebojnim materialom:
blindirati ladjo
blindíran
-a -o:
blindiran avtomobil, vlak
/
blindiran izhod
blínec
-nca
m
(
ī
)
nav. mn.
pecivo iz tanko razvaljanega, navadno nevzhajanega testa:
peči blince
;
jesti poparjene blince
blíniti se
-im se
nedov.
(
í ȋ
)
razblinjati se:
vsaka rešitev se je blinila kakor milni mehurček
blísk
-a
m
(
ȋ
)
močna trenutna svetloba pri razelektrenju ozračja:
bliski osvetljujejo nebo, nas slepijo
;
bliski švigajo
;
na obzorju se utrinja blisk na blisk
;
slepeč blisk
;
blisk in grom
;
kakor blisk je planil jastreb med kokoši
;
novica se je raznesla ko blisk
;
misel, hitra ko blisk
;
(kakor) v blisku se je zgodilo
;
pren.
iz oči mu švigajo jezni bliski
;
oči mečejo bliske
//
močna, trenutna svetloba sploh:
blisk eksplozije, reflektorja, svetilnika
blískalica
-e
ž
(
ȋ
)
fot.
bliskovna luč:
sprožiti bliskalico
;
elektronska bliskalica
blískanje
in
bliskánje -a
s
(
í; ȃ
)
glagolnik od bliskati:
bliskanje in grmenje
/
bliskanje flešev
blískati
-am
nedov.
,
tudi
bliskájte;
tudi
bliskála
(
í
)
1.
v presledkih močno zasvetiti:
svetilnik bliska v temi
;
preh.
mornar bliska sporočilo
/
brezoseb.
bliskalo se je in grmelo
;
za goro se bliska
2.
ekspr.
odbijati iskrečo se svetlobo:
okno, rosa (se) bliska v soncu
;
oči (se) mu bliskajo od jeze
/
veselo bliska s črnimi očmi
/
bliskala je z očmi po ljudeh
jezno ali živahno pogledovala
//
ekspr.
prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi:
beli zobje se ji bliskajo izza rdečih ustnic
/
skozi prste ji je bliskal vesel pogled
;
jeza bliska iz oči
●
ekspr.
kolne, da se vse bliska
zelo
;
tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi
vidi svetlo in temno
;
pog.
fotografi bliskajo z aparati
fotografirajo z uporabo bliskovne luči
bliskajóč
-a -e:
bliskajoče čelade, luči
blískav
-a -o
tudi
bliskàv -áva -o
prid.
(
í; ȁ á
)
ekspr.
bleščeč, lesketajoč se:
bliskave oči
/
bliskavi pogledi
♦
elektr.
bliskava luč
ritmična luč, katere čas svetenja je znatno krajši od časa teme
blískavica
1
-e
ž
(
í
)
oddaljeno bliskanje brez grmenja:
bliskavica pobliskava, se vžiga za obzorjem
;
poletna bliskavica
;
svit oddaljene bliskavice
/
bled obraz z bliskavicami v očeh
;
pren.
bliskavica svetovnega konflikta
;
bliskavica na političnem obzorju
;
ni si upal zmotiti molka, ker je čutil bliskavico v ozračju
blískavica
2
-e
ž
(
í
)
fot.
priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju:
fotoaparat ima vgrajeno bliskavico
;
izmenljiva, zunanja bliskavica
;
domet, doseg bliskavice
;
fotografiranje z bliskavico
;
bliskavica in objektiv
blisketáti se
-ám se
tudi
-éčem se
in
blisketáti -ám
tudi
-éčem
nedov.
(
á ȃ, ẹ́
)
star.
blesketati se, lesketati se:
zvonik se je blisketal v soncu
;
morje se blisketa
/
oči so se ji blisketale od razkačenosti
blískniti
-em
dov.
(
í ȋ
)
blisniti
:
utrinki blisknejo in obledijo
;
naglo, kakor bi blisknilo, ga je zgrabil
/
njene oči so blisknile
/
mimogrede je blisknila po njem
/
avto bliskne mimo
blískoma
prisl.
(
ȋ
)
zelo hitro:
bliskoma izginiti, odskočiti, se zasukati, zgrabiti
;
bliskoma plane na žrtev
;
riba šviga bliskoma sem in tja
/
bliskoma se domisliti
bliskonôsen
-sna -o
prid.
(
ó ō
)
knjiž.
ki nosi, ima bliske:
črni in bliskonosni oblaki
/
njegovi bliskonosni pogledi
blískov
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na blisk:
ob bliskovi svetlobi je prebral napis
//
bliskovit
:
vlak je z bliskovo hitrostjo zdrvel mimo
;
prisl.:
po bliskovo je odvihral
;
po bliskovo se je raznesla novica o nesreči
blískoven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
star.
bliskovit
:
spustiti se v bliskoven dir
/
bliskovna sprememba
♦
elektr.
elektronska bliskovna žarnica
plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo
;
fot.
bliskovna luč
priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju; bliskavica
bliskovít
-a -o
prid.
, bliskovítejši
(
ȋ
)
ekspr.
zelo hiter:
bliskovit umik
;
dogodki se vrste z bliskovito naglico
/
bliskovit domislek
♦
voj.
bliskovita vojna
vojna, v kateri hoče napadalec z veliko hitrostjo in močjo napada doseči zmago
bliskovíto
prisl.
:
bliskovito je skočil pokonci
bliskovítost
-i
ž
(
ȋ
)
ekspr.
izredna hitrost:
bliskovitost napada, udarca
blískovnik
-a
m
(
ȋ
)
gled.
priprava za posnemanje bliska v gledališču:
blísniti
-em
dov.
(
í ȋ
)
1.
na hitro močno zasvetiti se:
luč blisne v sobi
;
brezoseb.
v temi je blisnilo, napadalec je ustrelil
2.
ekspr.
odbiti iskrečo se svetlobo:
okno je blisnilo
;
oči so mu blisnile
/
v roki mu je blisnil nož
/
svetlo blisniti z očmi
/
nagajivo je blisnila po njem
3.
ekspr.
švigniti
,
šiniti
:
puščica blisne v zrak
;
pren.
smehljaj ji je blisnil preko lica
;
blisnilo mu je skozi možgane
blístavec
-vca
m
(
í
)
zool.
v bistrih vodah živeča majhna riba s temno vijoličasto črto vzdolž bokov, Leuciscus agassizi:
blistavec je bil priljubljena vaba za lov postrvi
blíšč
-a
m
(
ȋ
)
1.
močna svetloba:
blišč ognja me slepi
;
blišč sončnih žarkov
//
odbijanje iskreče se svetlobe:
blišč biserov, ledenika
2.
knjiž.
razkošje
,
sijaj
:
nastopal je z vsem bliščem srednjeveškega vladarja
;
ne mara za zunanji blišč
;
pren.
duhovitost in besedni blišč
bliščáti se
-ím se
tudi
bliščáti -ím
nedov.
(
á í
)
star.
bleščati se:
zvezde se bliščijo
;
vse se je bliščalo od zlata
/
mesto se blišči v daljavi
bliščèč se
-éča -e:
bliščeče se bodalo;
prim.
bliščeč
bliščáva
-e
ž
(
ȃ
)
star.
bleščava
:
sončna bliščava
/
bliščava snega
bliščèč
-éča -e
prid.
(
ȅ ẹ́
)
star.
bleščeč
:
bliščeči biseri;
prim.
bliščati se
bliščôba
-e
ž
(
ó
)
star.
bleščava
:
žareča bliščoba
;
zlata bliščoba neba
/
bajna bliščoba soban
blítva
-e
ž
(
ȋ
)
pesi podobna vrtna rastlina z užitnimi svetlimi listi:
dober pridelek blitve
//
jed iz te rastline:
kuhana blitva
;
blitva v solati
blízek
-zka -o
prid.
(
í
)
knjiž.
čustveno, duhovno soroden:
blizek in prijateljski narod
;
fant mu je blizek in drag
;
domača zemlja mu je postajala spet blizka
//
soroden
,
podoben
:
ta humoreska je blizka groteski;
prim.
bližji
blízu
1
prisl.
, blížje
in
blíže
(
í
)
1.
izraža majhno razdaljo;
ant.
daleč
:
a)
pri mirovanju:
ljudje so blizu
;
hiše stojijo zelo blizu skupaj
;
tu blizu ni nikogar
;
od blizu pogledati
;
mož iz vasi blizu
/
biti resnici najbližje
;
ne poznam ga (od) bližje
natančneje
b)
pri premikanju:
priti blizu
;
stopiti bližje k oknu
;
najbližje ima do Kranja
/
prihaja bližje in bližje
;
čedalje, malo, še bližje
●
prišli so od blizu in daleč
od vsepovsod
;
sprl se je z nami, pa ga ni več blizu
ne prihaja k nam
;
ne dá nikomur blizu
je nedostopen
;
nihče mu ne more blizu
je na takem položaju, da mu nihče ne more škodovati s svojo kritiko
2.
izraža majhno časovno oddaljenost:
poldne, pomlad je blizu
;
čas odločitve je blizu
/
predramil se je blizu pred polnočjo
3.
s čustvenim dajalnikom
izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost:
te države so nam zelo blizu in prijateljske
;
mati mu je bolj blizu kot oče
;
umetnini sta si notranje blizu
/
publ.
to poroča tisk, ki je blizu vladi
4.
izraža precejšnje približevanje določeni polni meri;
skoraj
:
hodila sta skupaj blizu dve leti
;
mesto ima blizu sto tisoč prebivalcev
;
tehta blizu dve kili
/
rod je blizu na tem, da izumre
;
govoril je blizu takole
nekako;
prim.
bližji
blízu
2
člen.
(
í
)
za izražanje precejšnjega približevanja določeni polni meri:
tehta že blizu centa
blízu
3
predl.
,
primernik
blížje
in
blíže
(
í
)
z rodilnikom
1.
za izražanje majhne razdalje:
delati blizu doma
;
vas blizu Metlike
;
stopiti bližje vrat
/
krogi blizu vlade
/
kako blizu sreče sem bil!
2.
za izražanje majhne časovne oddaljenosti:
blizu jutra, smrti
;
žena je blizu poroda
;
načrt je blizu uresničenja
/
brez snega je bilo do blizu božiča
;
blizu osmih je
;
mož je že blizu tridesetih
blizzard
-a
[
blízard-
]
m
(
ȋ
)
na ameriškem severu
mrzel veter, navadno s snežnimi meteži:
zajel jih je blizzard
blížanje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od bližati se:
opazovali so njegovo boječe bližanje
/
čutil je bližanje hude nevarnosti
/
pogoji za bližanje moderni umetnosti
/
pri balinanju je bil boljši v bližanju kot v zbijanju
blížati se
-am se
nedov.
(
ȋ
)
1.
prihajati bližje v prostoru:
nekdo se bliža hiši
;
boječe se bližati
/
koraki se bližajo
2.
prihajati časovno bližje:
bliža se božič, rešitev, večer
●
bliža se mi konec, zadnja ura
kmalu bom umrl
;
ženska se že bliža tridesetim
kmalu bo stara trideset let
//
navadno v zvezi s
konec, kraj
končevati se, zaključevati se:
ciklus predavanj se bliža (h) koncu
;
dan se bliža (h) koncu
;
setev se bliža kraju
;
sezona se bliža vrhuncu
3.
knjiž.,
z dajalnikom
postajati kakorkoli podoben, soroden:
bližati se idealu
;
počasi se je bližal njihovemu pojmovanju umetnosti
;
njegov članek se nevarno bliža prazni polemiki
/
novim sošolcem se je le počasi bližal
navezoval stike z njimi
blížati
igr.,
šport.
primikati igrski pripomoček k cilju:
ali naj bližam ali zbijam?
bližajóč se
-a -e:
bližajoči se jubilej
;
bližajoči se koraki
;
bližajoča se nevarnost, noč
/
jamice na licih so naznanjale bližajoči se smeh
bližáva
-e
ž
(
ȃ
)
knjiž.
bližina
:
nekaj dreves je stalo v bližavi
bližína
-e
ž
(
í
)
1.
majhna krajevna oddaljenost:
prilagoditi oči za gledanje na bližino ali daljavo
/
tu se že čuti bližina mesta
//
kraj, prostor, ki je blizu:
ogledati si iz bližine
;
nikogar ni v bližini
;
čakati v bližini
;
neposredna bližina
//
navzočnost
,
prisotnost
,
družba
:
njegova bližina jo je spravljala v zadrego
;
pogrešal je njeno bližino
2.
majhna časovna oddaljenost:
plaši ga bližina smrti
3.
knjiž.
kakršnokoli prijazno razmerje, duhovna sorodnost:
njegova topla človeška bližina
;
avtorjeva bližina s filozofijo eksistencializma
bližínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na bližino:
branje, pisanje in podobna bližinska dela
/
bližinska očala
♦
fot.
bližinski posnetek
posnetek od blizu
;
ptt
bližinski medkrajevni telefonski promet
nekdaj
promet med kraji na ožjem območju
bližíšče
-a
s
(
í
)
fiz.
najkrajša razdalja, na katero se lahko oko prilagodi:
blížji
-a -e
prid.
(
ȋ
)
1.
krajevno manj oddaljen:
bližje predmete vidi bolje kot oddaljene
;
najbližji sosed
;
povzpeli so se na najbližji vrh
2.
čustveno, duhovno sorodnejši:
najbližji prijatelj
;
mati mu je bila bližja kot oče
/
slovaščina je češčini najbližji jezik
●
preg.
vsak je sebi najbližji
vsak poskrbi najprej zase
;
sam.:
izdal je svoje najbližje;
prim.
blizek
,
blizu
1
blížnjevzhóden
-dna -o
prid.
(
ȋ-ọ̑
)
nanašajoč se na Bližnji vzhod:
bližnjevzhodna država
/
bližnjevzhodni mirovni proces
;
bližnjevzhodna kriza
/
bližnjevzhodna četverica
predstavniki Evropske unije, Organizacije združenih narodov, Rusije in Združenih držav Amerike, ki si z mediacijo prizadevajo za mir med Palestinci in Izraelci
blížnji
1
-ega
m
(
ȋ
)
vsak človek v razmerju do drugih ljudi:
vsak človek je moj bližnji
;
ljubezen do bližnjega
blížnji
2
-a -e
prid.
(
ȋ
)
1.
krajevno malo oddaljen;
ant.
daljen
:
bližnji in daljni kraji
;
to je naš bližnji sosed
;
izlet v bližnjo okolico
;
doma je iz bližnje vasi
/
Bližnji vzhod
♦
film.
bližnji posnetek
posnetek, ki pokaže igralce od glave do pasu
2.
časovno malo oddaljen:
bližnji dogodki so ga vznemirili
;
bližnja prihodnost
;
kmetje se pripravljajo za bližnjo trgatev
3.
kakorkoli soroden, povezan s kom:
srečal je bližnjega znanca
;
bližnji in daljni sorodniki
;
sam.:,
ped.
od bližnjega k daljnemu
blížnjica
-e
ž
(
ȋ
)
1.
stranska krajša pot:
skozi gozd drži bližnjica do velike ceste
;
iti v vas po bližnjici
;
strma bližnjica
;
ve za bližnjico čez hrib
2.
rač.
neposredna povezava, zlasti z namizja do zagonske datoteke, programa, predstavljena navadno z ikono:
klikniti (na) bližnjico
;
bližnjice na namizju
;
(orodna) vrstica za bližnjice
/
bližnjica do datoteke, programa
;
bližnjica za zagon programa
;
ikona za bližnjico
//
kombinacija določenih tipk za zagon določene funkcije, ukaza:
uporabljati bližnjice v programih za pisanje besedil, slovarjev
;
nastavitev bližnjic
/
bližnjice na tipkovnici
;
bližnjice z izbranimi tipkami
blížnjičen
-čna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na bližnjica 2:
bližnjični meni
/
bližnjična tipka
blížnjik
-a
m
(
ȋ
)
star.
vsak človek v razmerju do drugih ljudi;
bližnji
1
:
koristiti svojemu bližnjiku
;
ljubezen do bližnjika
bljúšč
-a
m
(
ȗ
)
bot.,
navadno v zvezi
navadni bljušč
strupena ovijalka s srčastimi listi in rdečimi jagodami, Tamus communis:
bljúščnica
-e
ž
(
ȗ
)
nav. mn.,
bot.
ovijalke z dolgopecljatimi listi in rdečimi jagodami, Dioscoreaceae:
bljuválen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
ki povzroča bljuvanje:
bljuvalni pripomoček, sredstvo
bljuválo
-a
s
(
á
)
sredstvo, ki povzroča bljuvanje:
zdravnik mu je zapisal bljuvalo
;
močno bljuvalo
bljúvanec
-nca
m
(
ú
)
nar.
alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti;
dlakavi sleč
bljúvanje
in
bljuvánje -a
s
(
ú; ȃ
)
glagolnik od bljuvati:
na bljuvanje ga sili
;
bolezen se začne z bljuvanjem
bljúvati
-am
in
bljújem
tudi
bljuváti bljúvam
in
bljújem
nedov.
, bljúval
tudi
bljuvál
(
ú; á ú
)
1.
izmetavati iz želodca;
bruhati
:
pijanec bljuva
2.
s silo izmetavati v velikih količinah:
ognjenik bljuva lavo
;
pren.,
ekspr.
strojnice bljuvajo proti letalom
bljúvek
-vka
m
(
ȗ
)
izbljuvek
,
izmeček
:
pred gostilno je polno bljuvkov
bljúven
-vna -o
prid.
(
ū ȗ
)
bljuvalen
:
bljuvna sol
blóčen
-čna -o
prid.
(
ọ̑
)
blokoven
:
bločna gradnja
blód
-a
m
(
ọ̑
)
star.
razuzdano življenje, razvrat:
tu vlada laž, greh in blod
blóden
tudi
blôden -dna -o
prid.
(
ọ́; ó
)
1.
nejasen, zmeden zaradi vročice:
blodni privid vročičnega človeka
;
blodna misel
;
bolnik leži v blodnih sanjah
;
blodno govorjenje
/
blodni pogledi izčrpanih mož
2.
knjiž.
zgrešen
,
zmoten
:
blodni nauki
;
blodne ideje
/
stopiti na blodno pot
3.
knjiž.
ki blodi, blodeč:
svetilnik kaže blodnim mornarjem pot
;
pesn.
blodni mesec, veter
4.
zastar.
razuzdan
,
razvraten
:
blodna ženska
blódno
tudi
blôdno
prisl.
:
oči mu blodno sijejo
;
blodno je pogledovala na vse strani
blódenje
-a
s
(
ọ́
)
glagolnik od bloditi:
a)
blodenje brez konca
;
blodenje po gozdu
b)
vročično blodenje
blodílka
-e
ž
(
ȋ
)
knjiž.
kar koga blodi, bega:
luč blodilka
♦
bot.
celica z bički, s katero se nižje rastline nespolno razmnožujejo
blodíšče
-a
s
(
í
)
knjiž.
kraj, kjer se zablodi;
labirint
:
hoditi po gozdnem blodišču
//
ekspr.,
z rodilnikom
velika, neurejena množina:
izgubil se je v blodišču ulic
/
blodišče misli
♦
anat.
del notranjega ušesa s polkrožnimi kanali in polžem; labirint
blodíti
in
blóditi -im
nedov.
, blójen
in
blóden
(
ī ọ́
)
1.
hoditi brez cilja, brez orientacije:
karavana blodi po puščavi
;
bloditi po gozdu, po morju
;
brez cilja bloditi okrog
/
oko blodi po planjavi
;
bloditi z očmi po ljudeh
;
pren.
čudne misli mu blodijo po glavi
2.
knjiž.
biti v zmoti, v nejasnosti:
ali kje je človek, ki nikoli ni blodil, v zmotah taval?
(I. Cankar)
3.
tudi preh.
v vročici zmedeno govoriti;
blesti
:
bloditi v vročici
;
bloditi nerazumljive reči
;
s smiselnim osebkom v dajalniku
vso noč se mu je blodilo
4.
preh.,
knjiž.
spravljati v zmedenost, v zmoto;
begati
:
misel na dekle ga blodi
;
ljubezen mu blodi razum
/
s strastjo bloditi kri
blodèč
-éča -e:
blodeč po svetu
;
blodeč popotnik
;
nemirno blodeč duh
;
sam.:
pokazati blodečemu pot
blódnež
tudi
blôdnež -a
m
(
ọ̑; ȏ
)
1.
knjiž.
kdor blodi, tava:
brezdomen blodnež
2.
star.
razuzdanec
,
razvratnež
:
to je blodnež in pokvarjenec
blodníca
-e
ž
(
í
)
knjiž.
vlačuga
,
prostitutka
:
popivati z blodnicami
;
javna blodnica
blodník
-a
m
(
í
)
1.
knjiž.
kdor blodi, tava:
blodniki in brezdomci
;
večni blodnik
2.
star.
razuzdanec
,
razvratnež
:
beznica je bila polna pijancev in blodnikov
blodníštvo
-a
s
(
ȋ
)
star.
razuzdano življenje, razvrat:
ugonabljajo se v blodništvu
//
vlačugarstvo
,
prostitucija
:
preprečevanje blodništva in spolnih bolezni
blódnja
tudi
blôdnja -e
ž
(
ọ́; ó
)
1.
zmedeno govorjenje v vročici:
v blodnji govoriti
;
v vročičnih blodnjah je klical mater
2.
knjiž.
zmota
,
zabloda
:
ljubavna blodnja
;
blodnje mladih let
3.
knjiž.
tavanje
,
iskanje
:
vse je le blodnja v krogu
;
blodnje za neznanim
♦
psiht.
zmotna, dokazom nedostopna prepričanost o čem neresničnem
;
preganjalna blodnja
blodnják
-a
m
(
á
)
knjiž.
kraj, kjer se zablodi;
labirint
:
najti pot iz blodnjaka
;
zaiti v blodnjak
//
ekspr.,
z rodilnikom
velika neurejena množina:
izgublja se v blodnjaku podatkov
;
blodnjak ulic
/
blodnjak misli
blodnjàv
-áva -o
prid.
(
ȁ á
)
psiht.
ki ima blodnje:
blodnjav duševni bolnik
/
biti pod vplivom blodnjavih misli
blodnjáva
-e
ž
(
ȃ
)
knjiž.
zmota
,
zabloda
:
blodnjave življenja
blodnjávost
-i
ž
(
á
)
psiht.
bolezensko duševno stanje z blodnjami:
blódnost
tudi
blôdnost -i
ž
(
ọ́; ó
)
knjiž.
razuzdanost
,
razvratnost
:
blodnost deklet s ceste
blôg
in
blóg
-a
m
(
ȏ; ọ̑
)
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja, spletni dnevnik:
objaviti na blogu
/
avtor, pisec bloga
;
pisanje bloga
;
vsebina bloga
blôganje
in
blóganje
-a
s
(
ȏ; ọ̑
)
glagolnik od blogati:
ideja o knjigi se je porodila med bloganjem
blôgati
-am
in
blógati
-am
nedov.
(
ȏ; ọ̑
)
pisati blog, spletni dnevnik:
blogati je začel pred dobrim letom
blôger
in
blóger
-ja
m
(
ó; ọ́
)
kdor piše blog:
dobro obiskani spletni portal blogerjem utrjuje popularnost med bralci
;
slaven, znan bloger
;
zapisi blogerjev
;
novinar in bloger
/
politični bloger
blôgerka
in
blógerka
-e
ž
(
ó; ọ́
)
ženska, ki piše blog:
slavna, znana blogerka
;
strastna, talentirana blogerka
;
zapisi blogerke
;
novinarka in blogerka
/
dobro brana blogerka
/
modna blogerka
ki piše blog o modi
blók
-a
m
(
ọ̑
)
1.
veliko, večstanovanjsko poslopje:
stanuje v novem bloku
;
stanovanjski bloki
;
univerzitetni bloki na Prulah
;
tovarna je zgradila za delavce tudi samski blok
za neporočene
//
strnjena skupina stavb:
blok hiš
//
skupina barak v koncentracijskem taborišču:
karantenski, prehodni blok
/
pred blokom XIII sedijo kaznjenci
2.
sešitek listov, ki se dajo iztrgati:
odtrgati list iz bloka
;
natakar je vzel iz žepa blok in svinčnik
;
beležni, pisemski blok
/
risalni blok
sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje
//
listek s potrdilom o vplačilu:
blagajniški blok
;
bloki za kosilo
3.
zveza držav ali strank s podobnimi interesi:
razdelitev držav na dva bloka
;
antifašistični, opozicijski blok
;
zahodni blok
;
odnos med blokoma
4.
velik kos kakega materiala:
kamniti blok
;
blok marmorja
;
aluminij v blokih
5.
zapora na mejnem prehodu:
obmejni blok
;
propustnica za blok
/
iti čez blok
;
stražiti na bloku
/
okupator je obdal Ljubljano z žičnim blokom
z žično ograjo
♦
filat.
blok
ena ali več znamk s širšim robom, navadno tudi s priložnostnim besedilom
;
rad.
blok
skupina oddaj za določen del dneva
;
strojn.
blok motorja
del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrski blok
;
šport.
startni blok
opornik, od katerega se odrine tekmovalec na začetku tekalne proge
;
žel.
blok
naprava za premikanje, uravnavanje signalov, ki zapirajo ali odpirajo vlaku pot; stavba, v kateri je ta naprava
blokácija
-e
ž
(
á
)
blokiranje
:
blokacija denarnih sredstev
blokáč
-a
m
(
á
)
knjiž.
vodja, starešina bloka v koncentracijskem taborišču:
postaviti novega blokača
blokáda
-e
ž
(
ȃ
)
1.
preprečitev stikov ene države z drugimi, zapora:
izvajati, razbiti ekonomsko blokado
;
gospodarska blokada
;
posledice blokade
2.
vojaška ali policijska obkolitev:
prebiti blokado
;
priti skozi blokado
;
aretirali so ga pri ulični blokadi
/
pomorska blokada
♦
fin.
blokada denarnih sredstev
blokiranje
;
med.
blokada
začasna ustavitev delovanja
;
šah.
blokada figure
preprečitev gibanja, premikanja
;
šport.
blokada
preprečitev napada nasprotnih igralcev pri nekaterih igrah z žogo
;
tisk.
blokada
postavitev kakega tiskarskega znaka namesto predvidene črke
blokáden
-dna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na blokado:
blokadna politika držav
/
dati blokadno povelje
blókar
-ja
m
(
ọ̑
)
pog.
kdor stanuje v bloku:
okolico blokov urejajo blokarji sami
blokáš
-a
m
(
á
)
pog.
vodja, starešina bloka v koncentracijskem taborišču:
blokaša sta pretepala jetnike
;
rjovenje blokašev
blokátor
-ja
m
(
ȃ
)
farm.
spojina, ki s svojo vezavo na receptor ovira ali prepreči delovanje kakšne druge v organizmu aktivne spojine;
antagonist
:
blokatorji kalcijevih kanalov
blokêr
-ja
m
(
ȇ
)
šport.
igralec, zlasti pri odbojki, ki preprečuje napad nasprotnih igralcev:
centralni, srednji bloker
;
reprezentančni bloker
;
igrati na mestu blokerja
blokêrka
-e
ž
(
ȇ
)
šport.
igralka, zlasti pri odbojki, ki preprečuje napad nasprotnih igralk:
centralna, srednja blokerka
;
reprezentančna blokerka
;
mesto, položaj blokerke
blókfírer
-ja
m
(
ọ̑-í
)
med drugo svetovno vojno
vodja najnižje enote nemške raznarodovalne organizacije na okupiranem ozemlju:
blokfirer je obveščal ljudi o shodu
;
vaški blokfirer
blókflávta
-e
ž
(
ọ̑-ȃ
)
glasb.
flavta s kljunastim ustnikom, ki se med uporabo drži naravnost predse;
kljunasta flavta
:
igrati (na) blokflavto
blokíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od blokirati:
blokiranje ulice, mesta
/
blokiranje koles pri zaviranju
/
blokiranje denarnih sredstev
blokírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
1.
z obkolitvijo onemogočiti, preprečiti izhod:
policija je blokirala mestno četrt
;
blokirati luko
;
okupator je blokiral mesto
2.
zapreti za prehod:
blokirati cesto, mejo
3.
preprečiti gibanje, ustaviti:
snežni metež je blokiral ves promet
/
na spolzki cesti ne blokiraj koles
4.
gost. žarg.
napisati ceno izdanega blaga na blagajniški blok:
blokirati sendvič
♦
ekon.
blokirati zaloge žganja
ustaviti prodajo
;
fin.
blokirati transakcijski račun, hranilne vloge
onemogočiti razpolaganje
;
med.
blokirati
začasno ustaviti delovanje
;
rad.
blokirati (radijski) sprejem
s posebnimi pripravami preprečiti vpliv motenj na radijski sprejem
;
šah.
blokirati kmeta
zapreti mu pot
;
šport.
blokirati
preprečiti napad nasprotnih igralcev pri nekaterih igrah z žogo
;
tisk.
blokirati
postaviti kak tiskarski znak namesto predvidene črke
blokíran
-a -o:
ekonomsko blokirana država
država, ki so ji onemogočeni gospodarski stiki z drugimi državami
;
blokirana kolesa
blokíren
-rna -o
prid.
(
ȋ
)
ki blokira, prepreči gibanje:
blokirna priprava
♦
elektr.
blokirni kondenzator
kondenzator, ki zapre pot enosmernemu toku
blókoven
tudi
blokôven -vna -o
prid.
(
ọ̑; ō
)
nanašajoč se na blok:
blokovna gradnja, zazidava
/
blokovno osebje v taborišču
/
v trgovini med vzhodom in zahodom so se čutili blokovni vplivi
blokovski
/
naši blokovni organi se trudijo za dobre sosedske odnose
♦
žel.
blokovni razmak
odsek proge med dvema blokoma, blokovnicama
blokôvnica
-e
ž
(
ȏ
)
žel.
manjša stavba z napravo za premikanje, uravnavanje signalov, ki odpirajo ali zapirajo vlaku pot:
blokôvnik
-a
m
(
ȏ
)
žel.
uslužbenec pri bloku na železnici:
progovni blokovnik
blókovski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na blok 3:
blokovska politika
/
blokovska razdelitev sveta
blókovsko
prisl.
:
blokovsko neangažirane dežele
blónd
--
prid.
(
ọ̑
)
pog.
ki ima svetle lase, plavolas:
blond deček
;
bila je blond in vitke postave
blondín
-a
m
(
ȋ
)
knjiž.
blondinec
,
plavolasec
:
visok in lep blondin
blondínec
-nca
m
(
ȋ
)
kdor ima svetle lase, plavolasec:
kodrolas blondinec
blondínka
-e
ž
(
ȋ
)
ženska, ki ima svetle lase, plavolaska:
blondinka z modrimi očmi
blóški
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na Bloke:
bloško smučarstvo
♦
šport.
bloške smuči
kratke smuči iz bukovega lesa
blues
in
blúz -a
[
blúz-
]
m
(
ȗ
)
glasb.
jazzovska plesna pesem melanholičnega značaja:
bluesi ameriških črncev
;
pevka bluesov
/
jazz kvintet je izvajal calypse in bluese
//
ples v tem ritmu:
blúming
--
v prid. rabi
(
ȗ
)
metal.
nanašajoč se na grobo valjanje ploščatih kovinskih blokov:
bluming stroj
/
bluming valjarna
blùnk
medm.
(
ȕ
)
posnema zamolkel glas pri padcu težkega predmeta v vodo:
blúščec
-a
[
bluščəc
]
m
(
ȗ
)
bot.,
navadno v zvezi
črnojagodasti bluščec
ovijalka z drobnimi zelenkastimi cveti v socvetjih in s črnimi jagodami, Bryonia alba:
blúza
-e
ž
(
ȗ
)
1.
žensko oblačilo za h krilu, navadno iz tanjšega blaga:
najraje nosi krilo in bluzo
;
bela, svilena bluza
/
srajčna bluza
krojena kot moška srajca
;
zaprta bluza
z majhnim izrezom
2.
suknjič pri uniformi:
zimska bluza
;
vojaška, železničarska bluza
/
modre delavske bluze
blúzen
-zna -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na bluzo:
bluzni gumbi
/
bluzni kroj suknjiča
blúzica
-e
ž
(
ȗ
)
manjšalnica od bluza:
deklice v krilcih in bluzicah
/
ekspr.
h kostimu oblečete svetlo bluzico
blúziti
-im
nedov.
(
ȗ
)
pog.,
zlasti v sproščenem ožjem krogu
1.
neurejeno, brezciljno živeti:
narediti moram nekaj konkretnega in ne samo bluziti
2.
nesmiselno govoriti:
večinoma bluzijo o nepomembnih starih temah
bluzón
-a
m
(
ọ̑
)
obl.
kratko in ohlapno, na spodnjem koncu stisnjeno športno oblačilo:
obleči bluzon
bóa
-e
ž
(
ọ̑
)
1.
zelo velika nestrupena tropska kača;
udav
:
napadla ga je ogromna boa
2.
velik ženski krznen ovratnik, ki ni prišit:
okrog vratu si je ovila soboljo boo
/
boa iz ptičjih peres
bòb
1
bôba
m
(
ȍ ó
)
1.
kulturna rastlina s sadovi v debelih strokih:
saditi bob
;
kakor bob debele solze
/
pleti korenje v bobu
●
ekspr.
vse je bob ob steno, v steno
vse je zaman
;
ko da bi metal bob ob steno
vse je zaman
;
ekspr.
reci bobu bob in popu pop
opiši stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepšavanja
;
ekspr.
zdaj sem se iz boba izdrl
zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil
;
to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju
v pravljicah
nikoli
2.
nar. gorenjsko
ocvrto pecivo okrogle oblike z marmeladnim nadevom;
krof
:
nacvreti bobov, boba
/
pojdimo po bob
na obisk na dan proščenja, ko se obdaruje s pecivom
3.
nav. mn.,
zastar.
okrogel, trd iztrebek:
kozji bobi
♦
vrtn.
volčji bob
okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus
bòb
2
bôba
tudi
bób -a
m
(
ȍ ó; ọ̑
)
šport.
tekmovalne sani z volanom:
dvosedežni bob
;
vožnja z bobom
//
športna panoga, ki se ukvarja s tekmovalnim sankanjem po umetno zgrajeni progi:
proga za bob
;
svetovno prvenstvo v bobu
bôbek
-bka
m
(
ō
)
1.
manjšalnica od bob
1
1–2:
v stroku je bilo nekaj drobnih bobkov
●
ekspr.
dober je domèk, čeprav ga je za en sam bobèk
dom je človeku drag, koristen, če je še tako majhen, skromen
2.
nav. mn.
okrogel, trd iztrebek:
kozji, ovčji bobki
bóben
-bna
m
(
ọ̑
)
1.
glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo:
bobni ropotajo
;
igrati, tolči, udarjati na boben
;
razbijati po bobnu
;
veliki boben
;
vojaški boben
;
sit sem ko boben
;
trebuh je napet kot boben
;
na to se razume, spozna kakor zajec na boben
prav nič
●
star.
na Laškem je zapel boben
začela se je vojna
2.
ekspr.,
navadno v zvezi s
pognati, priti
prisilna dražba, gospodarski propad:
kmetija je šla na boben
;
pognati, priti, spraviti na boben
;
grozil jim je z bobnom
3.
rabi se samostojno ali s prilastkom
bobnu podoben del naprave, stroja:
zavrteti loterijski boben
;
dati perilo v boben
pri pralnem stroju
;
spuščati snope v boben
pri mlatilnici
;
pištola na boben
bobenček
♦
avt.
zavorni boben
pri zavori na kolesu
;
elektr.
kabelski boben
za navijanje kabla
;
strojn.
čistilni boben
za čiščenje kovinskih izdelkov
;
teh.
mešalni boben
pri betonskem mešalniku
;
um.
boben
valjasti del sestavljenega stebra
bóbenček
-čka
[
bobənčək
]
m
(
ọ̑
)
1.
manjšalnica od boben:
razbijati po bobenčku
;
ročni bobenček
/
vrteti ročico loterijskega bobenčka
//
vrtljiv valjček pri revolverju:
revolver na bobenček
2.
pog.
mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom;
bobnič
:
ne vpij, saj mi bo še bobenček počil
bóbenski
-a -o
[
bobənski
]
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na boben:
bobenska arija
bóber
in
bôber -bra
m
(
ọ́; ó
)
vodni glodavec s ploščatim luskinastim repom:
bobri gradijo jezove
♦
zool.
evropski, kanadski bober
//
pog.
bobrovo krzno, bobrovina:
bôbi
in
bóbi
in
bobby -ja
[
tretja oblika
bôbi
in
bóbi
]
m
(
ȏ; ọ̑
)
pog.,
v Angliji
stražnik
,
policist
:
uniforma bobija
bobíka
-e
ž
(
í
)
droben okrogel plod;
jagoda
:
jerebikove bobike
//
draže
,
pilula
bobínka
-e
ž
(
ȋ
)
nav. mn.,
nar. vzhodno
kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži;
koze
:
cepiti proti bobinkam
bobljáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
dajati glasove kot voda pri močnem vretju:
voda v loncu boblja
/
iz vode so bobljali mehurčki
bóbnanje
-a
s
(
ọ̑
)
glagolnik od bobnati:
birič je z bobnanjem klical ljudi
/
bobnanje železniških koles
/
preveč bobnanja je bilo pri tej zadevi
bóbnar
-ja
m
(
ọ̑
)
kdor udarja, igra (na) boben:
bobnarji bobnajo
;
bobnar v železničarski godbi
/
pred četo brambovcev je korakal bobnar
/
mestni bobnar je razglašal ukaze
bóbnarica
-e
ž
(
ọ̑
)
1.
zastar.
bobnarjeva žena:
pesem o lepi bobnarici
2.
zool.
nočna močvirska ptica, Botaurus stellaris:
bobnarica buka, ruči
/
mala bobnarica
čapljica
bóbnarka
-e
ž
(
ọ̑
)
ženska, ki udarja, igra (na) boben:
odlična, znana bobnarka
;
kvartet z bobnarko
;
kitaristka, pevka in bobnarka
bóbnast
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
ki ima kak del podoben bobnu:
bobnasti pralniki
♦
avt.
bobnasta zavora
zavora, ki jo sestavljajo zavorni boben in zavorne čeljusti ali zavorni trak
bóbnati
-am
nedov.
(
ọ̑
)
1.
udarjati, igrati (na) boben:
bobnar bobna
;
preh.
bobnati koračnico
//
z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove:
dež bobna na šipe, po pločevinasti strehi
;
bobnati s prsti po mizi
2.
preh.,
star.
ob bobnanju naznanjati:
birič je bobnal, da bo popoldne dražba
//
slabš.
vsepovsod razglašati:
bobnala je novico po vsej vasi
bobnajóč
-a -e:
bobnajoči bobnarji
;
knjiž.
bobnajoči (topniški) ogenj
bobneči
bobnênje
-a
s
(
é
)
glagolnik od bobneti:
zamolklo bobnenje groma
;
bobnenje pod zemljo
/
sliši se bobnenje slapa, vlaka
bobnéti
-ím
nedov.
(
ẹ́ í
)
1.
dajati močne, zamolkle glasove:
sod bobni
;
zemlja bobni pod koraki
;
brezoseb.
v zemlji je votlo bobnelo
//
bobneč se hitro premikati:
reka bobni čez jez
;
skale bobnijo v dolino
/
prst je bobnela po krsti
bobneče udarjala
2.
slabš.
vzneseno, a vsebinsko prazno govoriti:
govornik bobni z odra
bobnèč
-éča -e:
vlak je bobneč zdrvel čez most
;
bobneč slap
;
bobneče besede, fraze
♦
voj.
bobneči ogenj
močno streljanje iz vseh vrst artilerijskega orožja
bóbnica
in
bobníca -e
ž
(
ọ̑; í
)
nav. mn.,
star.
pavka
:
biti na bobnice
;
grmenje bobnic
bóbnič
-a
m
(
ọ̑
)
1.
mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom:
ob eksploziji mu je počil bobnič
;
zvočni valovi tresejo bobnič
2.
manjšalnica od boben:
udarjati po bobniču
//
vrtljiv valjček pri revolverju;
bobenček
:
revolver na bobnič
bóbničast
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
podoben bobniču:
bobničasta priprava
♦
zool.
bobničasto slušalo
slušni organ nekaterih žuželk
bóbničen
-čna -o
prid.
(
ọ̑
)
anat.
nanašajoč se na bobnič v ušesu:
bobnična votlina
bobòt
-ôta
m
(
ȍ ó
)
glas, kot ga daje voda pri močnem vretju:
bobot daljnega groma
bobotáti
-ám
tudi
-óčem
nedov.
(
á ȃ, ọ́
)
dajati glasove kot voda pri močnem vretju:
v tolmunu je nekaj zamolklo bobotalo
bôbov
-a -o
(
ó
)
pridevnik od bob:
bobova slama
;
bobovo zrno
bôbovec
-vca
m
(
ó
)
1.
trajno zimsko jabolko z zamolklo rdečimi progami:
koš dišečih bobovcev
/
v sadovnjaku ima skoro same bobovce
2.
petr.
rjavi železovec, ki nastaja v obliki oblih zrn v glini:
nahajališča bobovca
♦
bot.
vodna rastlina z elipsastimi listi in modrimi cveti, Veronica beccabunga
bobovíca
-e
ž
(
í
)
zastar.
bobovina
bobovína
-e
ž
(
í
)
bobova slama:
bobôvnik
-a
m
(
ȏ
)
nar.
vodna rastlina z elipsastimi listi in modrimi cveti;
bobovec
bobríšče
-a
s
(
í
)
kraj, prostor, kjer prebivajo bobri:
bóbrov
in
bôbrov -a -o
(
ọ́; ó
)
pridevnik od bober:
bobrovo krzno
bóbrovec
in
bôbrovec -vca
m
(
ọ́; ó
)
gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka:
z bobrovci krita streha
bobrovína
-e
ž
(
í
)
1.
bobrovo krzno:
ovratnik iz dragocene bobrovine
2.
močno dišeč izloček iz bobrove žleze:
bobrovino so nekdaj uporabljali za zdravilo
bóbrovka
in
bôbrovka -e
ž
(
ọ́; ó
)
1.
samica bobra:
bobrovka se je potopila pod gladino
2.
kučma iz bobrovega krzna:
oguljena bobrovka
bóbrovski
in
bôbrovski -a -o
prid.
(
ọ́; ó
)
nanašajoč se na bobre:
bobrovsko bivališče
/
bobrovska kučma
kučma iz bobrovega krzna; bobrovka
bòbstèza
in
bòb stèza
-e
ž
(
ȍ-ə̀
)
umetno zgrajena proga za vožnjo z bobom:
olimpijska bobsteza
bóčen
-čna -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na bok:
nositi bočni nož
;
bočna lega telesa
/
bočna deska, ploskev
;
bočna stran ladje
/
bočno parkiranje, pristajanje
//
prihajajoč s strani, z boka:
bočni napad je uspel
;
bočni veter
/
poskrbeti za bočno kritje pehote
♦
kor.
bočni korak
plesni korak v levo ali v desno
;
navt.
bočna luč
zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah
;
voj.
bočni ogenj
ogenj iz orožja, postavljenega bočno na smer obrambe ali napada
bóčno
prisl.
:
v drugo vozilo je trčil bočno
bóčenje
-a
s
(
ọ̄
)
glagolnik od bočiti:
bočenje in upadanje prsnega koša
bočína
-e
ž
(
í
)
knjiž.
vzboklina
,
izboklina
:
bočina ščita
bóčiti
-im
nedov.
(
ọ̄ ọ̑
)
dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko:
mačka boči hrbet
;
bočiti obrvi, prsi
/
bočiti pločevino
bóčiti se
dvigati se v obliki visokega loka:
mavrica se boči na obzorju
;
most se boči čez dolino
/
kupola se boči nad strehami
;
nad zemljo se je bočilo jesensko nebo
razprostiralo
♦
les.
les se boči
se zvija
bóčnica
-e
ž
(
ọ̑
)
stranska deska, stena predmeta:
ladjedelec veže bočnice
;
posteljna bočnica
stranica
♦
anat.
parna kost medenice; kolčnica
;
les.
deska, dobljena, izrezana z bočne strani hloda
bóčnik
-a
m
(
ọ̄
)
meso z goleni ali s podlahti goveda:
golaž iz bočnika
;
telečji bočnik
bòd
bôda
tudi
bóda
m
(
ȍ ó, ọ́
)
zastar.
bodljaj
,
zbodljaj
:
oster bod v prsih
bodák
-a
m
(
á
)
star.
ost
,
kopje
:
čvrsto stoje .. in mečejo v gostih množinah ostre bodake v zver
(Homer – A. Sovre)
bodálast
-a -o
prid.
(
á
)
podoben bodalu:
dolgi in bodalasti zobje
bodálce
-a
s
(
ā
)
manjšalnica od bodalo:
jekleno, svetlo bodalce
;
pas z bodalcem
bódalica
-e
ž
(
ọ̑
)
bot.
trava kraških pašnikov z dolgimi resami v cvetih, Stipa eriocaulis:
bodálnica
-e
ž
(
ȃ
)
nav. mn.,
zool.
za vbadanje namenjena čeljust žuželk, ki pikajo:
tanke bodalnice komarjev
bodálo
-a
s
(
á
)
nožu podobno orožje z rezilom na obeh straneh:
nastaviti bodalo na prsi
;
vtakniti bodalo v nožnico
;
sunek z ostrim bodalom
bódckati
-am
in
bôdckati -am
nedov.
(
ọ̑; ȏ
)
zastar.
delati rahle vbode:
bodckati v kožo
bôdčec
in
bódčec -a
[
botčəc
]
m
(
ō; ọ̑
)
bot.
trnat kraški grm z jajčastimi listi in zelenkasto rumenimi cveti, Paliurus spina-christi:
bôdec
in
bódec -dca
m
(
ō; ọ̑
)
star.
1.
šilast izrastek pri živalih ali rastlinah;
bodica
:
ježevi bodci
2.
zbadanje
,
bodenje
:
bodec v prsih
bodèč
-éča -e
prid.
(
ȅ ẹ́
)
ki bode, zbada:
bodeč trn
;
kamenje je ostro in bodeče
/
zanemarjena in bodeča brada
/
bodeča bolečina
;
pren.
njegov bodeči humor
;
gledal ga je z bodečimi očmi
//
ki ima bodice, trne:
ograja iz bodeče žice
;
bodeče grmovje
♦
bot.
bodeča lobodika
zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi poganjki in jagodastimi plodovi, Ruscus aculeatus
;
bodeča neža
bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo, Carlina acaulis
bodečíja
-e
ž
(
ȋ
)
zastar.
bodičje
,
bodičevje
:
poseko prerašča bodečija
bodéljka
-e
ž
(
ẹ̑
)
zool.
morska riba s strupenimi bodicami;
bodika
bodênje
tudi
bôdenje -a
s
(
é; ó
)
glagolnik od bosti:
bodenje v prsih
bóder
-dra -o
prid.
(
ọ́
)
star.
poln vedrine;
vesel
,
živahen
:
ves čas je bil boder in je popeval
/
bodro razpoloženje
/
bodri valovi planinske reke
//
poln moči, poguma:
boder junak
/
njegova čvrsta hoja in bodra zunanjost
bódro
prisl.
:
deklica je bodro stopala po poti
bódež
-a
m
(
ọ̑
)
star.
bodalo
:
oborožil se je z ostrim bodežem
♦
bot.
trnat plevel z rožnatimi cveti; navadni gladež
;
lov.
lovski nož z rezilom na obeh straneh
bôdi
1
in
body
-ja
[
bôdi
]
m
(
ȏ
)
enodelno oprijeto otroško ali žensko oblačilo iz životka in spodnjih hlačk:
bombažni bodi
;
bodi z dolgimi rokavi
bódi
2
-te
in
-íte
velelni naklon od
biti sem
(
ọ́
)
z oslabljenim pomenom
1.
knjiž.,
v medmetni rabi
izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev;
naj bo
:
praviš, da si se me naveličal. Bodi!
2.
v medmetni rabi,
navadno v zvezi z
no
izraža začudenje, zavrnitev;
beži
,
daj
:
bodi no, bodi, tega ti ne verjamem
;
bodite no, da se je omožila
/
bodi no pametna, tega ti ni mogel obljubiti
3.
knjiž.,
v vezniški rabi,
v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen
za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči;
naj bo
,
čeprav
:
naprej moramo, pa bodi še tako nevarno
;
bodite z njim prijazni ali osorni, odgovora ne dobite
/
bodi pozimi ali poleti, nikoli ni nosil klobuka
●
ekspr.
fant, ne bodi len, skoči za tatom
brez obotavljanja, urno
;
knjiž.
s tem pa ne bodi rečeno, da je povest zanič
ne trdim;
prim.
biti
2
bódi
3
vez.
(
ọ́
)
knjiž.,
v ločnem priredju,
v zvezi z
bodi(si), ali
za vezanje stavkov ali stavčnih členov
a)
ki se vsebinsko izključujejo;
ali
2
:
ta poročila so bodi resnična bodi zlagana
/
s podrednim veznikom
zabredel je v revščino, bodi da je bil sam kriv ali da so ga drugi pahnili vanjo
b)
ki kažejo na možnost izbire:
ukvarjajo se bodi s kmetijstvom bodi z obrtjo
bódi
4
členica
(
ọ́
)
za oziralnimi zaimki ali prislovi
za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti, posplošenosti:
lahko te sreča kjer bodi
;
naj govori kar že bodi
;
izberi kogar si že bodi;
prim.
karsibodi
,
kdorsibodi
,
kjersibodi
ipd.
bodiart
ipd.
gl.
body art
ipd.
bôdibílder
in
bodybuilder
-ja
[
bôdibílder
]
m
(
ȏ-í
)
kdor si načrtno krepi mišice z ustreznimi vajami in posebno prehrano:
poklicni bodibilder
;
videti je kot bodibilder
/
mišičast bodibilder
bôdibílderski
in
bodybuilderski
-a -o
[
bôdibílderski
]
prid.
(
ȏ-í
)
nanašajoč se na bodibilderje ali bodibilding:
bodibilderski prvak
;
bodibildersko tekmovanje
bôdibílding
in
bodybuilding
-a
[
bôdibílding-
]
m
(
ȏ-ȋ
)
načrtna krepitev mišic z ustreznimi vajami in posebno prehrano:
center za bodibilding
/
tekmovanje v bodibildingu
bodíca
-e
ž
(
í
)
šilast izrastek pri živalih ali rastlinah:
ježeve, kaktusove bodice
/
nataknil se je na bodico
pri bodeči žici
//
knjiž.
pikra, zbadljiva beseda ali misel:
bala se je, da ne bi sprožil še hujših bodic
;
v njegovi besedi je začutil bodico
;
satirične bodice na družbene napake
bodíčast
-a -o
prid.
(
í
)
poln bodic:
bodičasti morski ježki
;
osat je bodičast
/
bodičasta žica
bodeča
;
bodičasto grmovje
//
piker
,
zbadljiv
:
bodičast humor
;
bodičaste besede
bodíčevje
-a
s
(
í
)
bodičasto, trnato grmovje:
ob poti se je razraščalo bodičevje
;
griček je bil porasel z nizkim bodičevjem
♦
bot.
trnata rastlina suhih gozdov z rumenimi cveti, Genista germanica
bodíčje
-a
s
(
ȋ
)
bodičasto, trnato grmovje:
bežal je skozi gosto bodičje
bodíka
-e
ž
(
í
)
bodica
:
ostre bodike
♦
bot.
zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium
;
zool.
morska riba s strupenimi bodicami, Scorpaena
bodíkav
-a -o
prid.
(
í
)
poln bodic:
bodikav kaktus
bodíkovka
-e
ž
(
í
)
nav. mn.,
bot.
zimzeleni grmi s trnato nazobčanimi listi, Aquifoliaceae:
bodílj
-a
m
(
ȋ
)
nar.
pljučnica
:
Do kože sem moker. Bodilj dobim
(I. Pregelj)
bodílo
-a
s
(
í
)
obrt.
na obe strani brušen nož za delanje zarez pri šivanju obodov sit in rešet:
bódisi
1
vez.
(
ọ̄
)
knjiž.
1.
v ločnem priredju,
v zvezi z
bodi(si), ali
za vezanje stavkov ali stavčnih členov
a)
ki se vsebinsko izključujejo;
ali
2
:
prebivalci so se bodisi poskrili bodisi razbežali
/
s podrednim veznikom
bodisi da ga je spekla vest, bodisi da ga je obšlo usmiljenje, otrokom je prizanesel
b)
ki kažejo na možnost izbire:
ptice si delajo gnezdo bodisi v grmovju bodisi v vejah
;
službo lahko nastopi bodisi takoj bodisi čez pol leta
;
naj pride bodisi jutri bodisi v torek ali sredo
●
ekspr.
bodisi staro ali mlado, vse ga ima rado
stari in mladi
2.
v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen
za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči;
čeprav
,
če
:
njegove opombe, bodisi še tako pametne, odklanjajo
/
bodisi pozimi ali poleti, nikoli ni nosil suknje
//
za omejevanje:
spanje, bodisi (tudi) kratko, poživi človeka
bódisi
2
člen.
(
ọ̄
)
star.
izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev;
naj bo
:
zahteva, naj se mu opravičim. No, bodisi!
bodljáj
-a
m
(
ȃ
)
kratka, ostra bolečina:
začutil je oster bodljaj v prsih
//
vbod s koničastim predmetom:
dražiti žival z bodljaji
;
zadal je zveri nekaj nevarnih bodljajev
bodljáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
zastar.
delati majhne vbode:
bodljati po blagu
/
bodljala ga je z iglo
zbadala
bodljíka
-e
ž
(
í
)
knjiž.
bodica
,
trn
:
osat z bodljikami
bodljíkast
-a -o
prid.
(
í
)
knjiž.
bodljikav
:
bodljikasta rastlina
/
star mož z bodljikasto brado
bodljíkav
-a -o
prid.
(
í
)
poln bodic:
bodljikave agave
;
bodljikavo robidovje
/
napeta bodljikava žica
bodeča
/
bodljikava brada ga je delala postarnega
bodljíkovje
-a
s
(
í
)
bodljikave rastline:
trebili so bodljikovje
bodljív
-a -o
prid.
(
ī í
)
bodeč
:
strupene in bodljive zeli
;
bodljiva žica
/
bodljiva krava
ki (rada) bode
bodóči
-a -e
prid.
(
ọ́
)
ki bo v bodočnosti:
bodoči rodovi
;
naše bodoče delo
/
obleke za bodoče matere
noseče ženske
;
prisl.:
v bodoče moramo bolj paziti
;
sam.:,
pog.
to je pa moja bodoča
bodoča žena
bodóčnost
-i
ž
(
ọ́
)
1.
čas, ki bo prišel:
to bodo dognali šele v bodočnosti
;
v bližnji bodočnosti nas čaka še veliko dela
;
načrti za bodočnost
2.
obstoj, stanje česa v tem času:
od tega je odvisna bodočnost človeštva
/
to mu bo uničilo bodočnost
/
prerokovala mu je bodočnost
kaj bo doživel v bodočnosti
;
boljša, lepša bodočnost
●
ta fant ima še bodočnost
dosegel bo velike uspehe
;
knjiž.
vse to je še pesem bodočnosti
se še ne bo kmalu uresničilo
bodonéža
-e
ž
(
ẹ̑
)
nar.
bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo;
bodeča neža
bodrílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
s katerim se spodbuja:
njen glas je bil bodrilen
;
povedati nekaj bodrilnih besed
bodrílno
prisl.
:
bodrilno ga je potrepljal po rami
bodrílo
-a
s
(
í
)
knjiž.
spodbuda
:
klici gledalcev so mu bili pomembno bodrilo
;
tvoje besede so mi v bodrilo
bodríti
-ím
nedov.
, bodrèn
(
ī í
)
knjiž.
spodbujati
:
bodrila ga je misel na uspeh
;
zdaj ne smemo odnehati, je bodril sebe in druge
/
saj te ne bo bolelo, ga je bodrila
dajala mu pogum, hrabrila
//
star.
tolažiti
:
bodriti jokajočega otroka
bodrèč
-éča -e:
bodreče vzklikanje
bódrost
-i
ž
(
ọ́
)
knjiž.
veselost
,
živahnost
:
s svojo bodrostjo je zabaval vso družbo
/
jasnost in bodrost duha
bodúlja
-e
ž
(
ú
)
zool.
muha s šilastim sesalom, ki pika;
konjska muha
body art
tudi
bôdiárt
-a
[
bôdi árt
]
m
(
ȏ, ȃ
)
umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki uporablja telo kot sestavni del umetniškega dela:
body art v gledališču
;
umetniki body arta
;
v prid. rabi:
body art performans
bodyartističen
tudi
bôdiartístičen
-čna -o
[
bôdiartístičən
]
prid.
(
ȏ-í
)
nanašajoč se na body art:
bodyartistični performans
bodyguard
in
bôdigárd
-a
[
bôdigárd-
]
m
(
ȏ-ȃ
)
pog.
telesni stražar:
najeti bodyguarda
;
dela kot bodyguard
boeing
-a
[
bôing-
in
bóing-
]
m
(
ȏ; ọ̑
)
reaktivno potniško letalo ameriške tovarne Boeing:
hrup vzletajočih boeingov
boém
tudi
bohém -a
m
(
ẹ̑
)
kdor živi neurejeno, ne oziraje se na družbene norme, navadno umetnik:
to je boem
;
tip slovenskega boema
;
družba boemov
;
živeti kot boem
boéma
tudi
bohéma -e
ž
(
ẹ̑
)
družba boemov, boemi:
v Parizu se zbira boema vsega sveta
;
velemestna boema
//
boemstvo
:
bil je nagnjen k boemi
;
študentska boema
boémski
tudi
bohémski -a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na boeme:
zašel je v boemsko družbo
;
vsi so ga poznali zaradi njegove boemske narave
;
vagabundsko in boemsko življenje
/
nosi širokokrajen boemski klobuk
;
ima boemsko pentljo za vratom
boémsko
tudi
bohémsko
prisl.
:
čisto boemsko živi
boémstvo
tudi
bohémstvo -a
s
(
ẹ̑
)
boemsko življenje:
boemstvu je dal slovo
;
zahrepenel je po boemstvu
bóg
-á
m
,
daj. ed. stil.
bogú;
mn.
bogôvi;
im., tož. dv.
bogôva
in
bogá
(
ọ̑
)
1.
ed.,
v enoboštvu
nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj:
častiti, moliti boga
;
klicati boga na pomoč
;
prositi boga za zdravje
;
verovati v boga
;
prisegati pred bogom
;
kot boga te prosim
/
v krščanstvu
pravični, večni, vsemogočni Bog
;
gospod Bog
;
Bog oče
;
vznes.
Bog ga je poklical, vzel k sebi
umrl je
;
pred smrtjo se je spravil z Bogom
prejel je zakrament za umirajoče
//
v mnogoboštvu
vsako od človeku nadrejenih bitij:
Homerjevi bogovi in junaki
;
Perun, bog starih Slovanov
;
sončni bog
;
bog vojske
;
bogovi na Olimpu
;
živi ko mali bog
zelo dobro, v izobilju
/
ekspr.
to ti je bil prizor za bogove
imeniten, čudovit, zabaven
2.
v medmetni rabi,
z oslabljenim pomenom
izraža
a)
začudenje, navdušenje:
bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče
b)
nejevoljo, nestrpnost:
kaj pa govoriš, bog te je dal
;
pojdi že, bog te nesi
;
ali boš kar naprej počival, bog te nima rad
;
bog nebeški, kaj sem jaz kriv
;
kod si hodil tako dolgo, za bóga milega
;
pustite me pri miru, za bóga svetega
c)
strah, vznemirjenje, obup:
o bog, kaj bo iz tega
;
moj bog, kako smo nesrečni
;
o ti moj bog, saj ne bom zdržal
č)
dvom, negotovost, upanje:
sam bog ve, če je res
;
bog vedi, kod hodi
;
če bog da, se bomo kmalu videli
d)
svarilo, prepoved, opozorilo:
bog ne daj, samo tega ne
;
bog varuj, da bi kaj takega storil
;
bog ne zadeni, da bi pozabil na nas
e)
hvaležnost, zadovoljstvo:
dobro smo opravili, hvala bogu
;
bog plačaj za dar
hvala
;
elipt.
vzemi ga, še bog če te mara
;
še bog da je prišel
/
boga zahvali, da se je tako zgodilo
f)
najboljšo željo, naklonjenost:
bog daj srečo, zdravje
;
bog daj, da bi bilo res
;
bog (te) živi!
/
ob spominu na umrle
Bog ji daj dobro, nebesa
g)
zlasti v kmečkem okolju
pozdrav:
dober večer bog daj
;
»Dober večer!« »Bog daj!
ali
Bog ga daj!«
;
vznes.,
ob slovesu
bog s tabo
h)
podkrepitev trditve:
govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj
;
o njej ne vem nič slabega, bog varuj
;
bog mi je priča, da ne lažem
;
pod milim bogom za nobeno rabo nisi
prav za nobeno
;
to je gotovo kakor bog v nebesih
3.
ekspr.
človek, ki ima veliko veljavo:
ta otrok je bog v družini
;
v vasi je bil mali bog
/
imela ga je za boga
zelo ga je občudovala, oboževala
//
najvišji vzor, ideal:
njegov bog je denar
●
ekspr.
najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi
privoščim ji
;
šalj.
ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí
v gostilni
;
bog ga tepe
nesreče ga zadevajo
;
naj gre, bog z njim
ni mi žal
;
bibl.
dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega
vsakemu svoje
;
živeti bogu za hrbtom
v oddaljenem, zakotnem kraju
;
ekspr.
bogu čas krasti
lenariti
;
drži se ko lipov bog
je neroden, molčeč
;
to je pa narejeno, da se bog usmili,
star.
da se bogu smili
zelo slabo
;
preg.
človek obrača, bog obrne
človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj
;
preg.
bog je sam sebi najprej brado ustvaril
vsak poskrbi najprej zase
bóže
ekspr.
:
bože, kako hladne roke imaš
;
kaj bo, če zamudim, bože mili;
prim.
bogami
,
bogdaj
,
bogpomagaj
,
bogsigavedi
,
bogvaruj
,
bogve
,
bogvedi
,
bogzna
ipd.
bogabojèč
-éča -e
prid.
(
ȅ ẹ́
)
star.
ki se ravna po božjih zapovedih:
vsi so vedeli, da je bogaboječ
bogabojéče
prisl.
:
bil je bogaboječe vzgojen
bogabojéčnež
-a
m
(
ẹ̑
)
nav. iron.
bogaboječ človek:
bogabojéčnost
-i
ž
(
ẹ́
)
lastnost bogaboječega človeka:
njegova bogaboječnost je bila vsem znana
bógami
in
bògami
in
bóga mi
in
bòga mi
člen.
(
ọ̑; ȍ
)
izraža podkrepitev trditve:
čuden si, bogami
;
tega, bogami, ne razumem
bogástvo
-a
s
(
ȃ
)
1.
stanje bogatega človeka:
iz nekdanjega bogastva je padel v najhujšo revščino
/
živeti v bogastvu
v izobilju
2.
velike materialne dobrine:
vse svoje bogastvo je zapustil sinu
;
neizmerno bogastvo
;
nepošteno pridobljeno bogastvo
/
koncentracija bogastva
/
zdravje je največje bogastvo
;
pren.
duhovno, kulturno bogastvo
;
bogastvo duha, srca
//
nav. mn.,
s prilastkom
kar obstaja na zemlji v velikih količinah in se da izkoriščati:
naravna, rudna bogastva
3.
knjiž.,
z rodilnikom
velika in raznovrstna množina:
bogastvo barv, misli
bogàt
stil.
bôgat -áta -o
prid.
, bogatêjši
(
ȁ ā; ó ā
)
1.
ki ima mnogo materialnih dobrin:
dobila je bogatega moža
;
zelo je bogata
/
bogata dežela
;
bogata hiša
;
pren.
bogata jesen
2.
ki ima dosti določene stvari:
bogati rudniki
;
bogata zbirka kamnov
;
bogato nahajališče živega srebra
/
pesem, bogata idej
;
pokrajina, bogata sonca
;
partija šaha je bila bogata na lepih kombinacijah
z lepimi kombinacijami
;
vitaminsko bogata hrana
;
miselno bogata komedija
;
pren.
spet je za izkušnjo bogatejši
;
bogat z izkušnjami
//
po vrednosti, količini zelo velik:
bogat pridelek
;
letos je bila bogata žetev
;
bogato plačilo
;
knjiž.
bogata rosa na travi
3.
ki vsebuje mnogo raznovrstnih elementov:
bogat jezik
;
bogat vzorec
;
bogata kulturna dejavnost
/
bogato življenje
4.
knjiž.
dragocen
,
razkošen
:
bogat plašč
;
bogato darilo
/
imeti bogato kosilo
bogáto
prisl.
:
bogato obdarovati
;
bogato obložena miza
;
bogato cvetoče drevje
/
ekspr.
bogato nabrana obleka
zelo, močno
;
sam.:
revni in bogati
bogatáš
-a
m
(
á
)
zelo bogat človek:
postati bogataš
;
vile bogatašev
bogatášinja
-e
ž
(
ā
)
zelo bogata ženska:
rada bi postala bogatašinja
bogatáški
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na bogataše:
bogataški sinovi
/
to so bogataški nazori
bogátec
-tca
m
(
ȃ
)
nar.
bogataš
:
bil je pravi vaški bogatec
;
velik bogatec
bogatênje
-a
s
(
é
)
glagolnik od bogateti ali bogatiti:
a)
težnje po naglem bogatenju
;
viri za bogatenje države
/
prispevati k bogatenju knjižnice
b)
srečanje s tem umetnikom je bogatenje naše človečnosti
/
separacija za bogatenje železne rude
bogatitev
bogatéti
-ím
nedov.
(
ẹ́ í
)
1.
postajati bogat:
on hitro bogati
;
bogateti na tuj račun, s tujim delom
2.
številčno večati se, množiti se:
njegova knjižnica vidno bogati
//
postajati boljši, izpopolnjevati se:
osebnost v boju bogati
;
duševno bogateti
bógati
-am
dov. in nedov.
(
ọ̑
)
star.
ubogati
:
bogaj in priden bodi
bogatíja
-e
ž
(
ȋ
)
ekspr.
velike materialne dobrine;
bogastvo
:
vso bogatijo je zapustil sinu
;
neizmerna bogatija
;
pri njih je bila prava bogatija
//
nav. mn.,
star.
kar je dragoceno;
dragocenost
:
samostan hrani velike bogatije
bogatín
-a
m
(
ȋ
)
star.
bogataš
:
bogatini in reveži
;
vaški bogatini
bogatínec
-nca
m
(
ȋ
)
zastar.
bogataš
:
saj vem, da vsi bogatinci skupaj držijo
;
ne bom več garal za te bogatince
bogatínka
-e
ž
(
ȋ
)
zastar.
bogatašinja
:
oženil se je z bogatinko
bogatínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na bogatine:
bogatinska svatba
/
bogatinska domišljavost
bogatínstvo
-a
s
(
ȋ
)
zastar.
lastnost, stanje bogatina:
oderuško bogatinstvo
/
ohol zaradi svojega bogatinstva
bógati se
-am se
nedov.
(
ọ̑
)
zastar.
ujemati se, skladati se s kom:
ne vem, kako se bosta ta dva bogala
//
pogajati se:
dolgo se je bogal s prodajalci
bogatítev
-tve
ž
(
ȋ
)
glagolnik od bogatiti ali bogateti:
a)
izkoriščali so kolonije za bogatitev matične države
/
prizadevati si za bogatitev pesniškega jezika
;
bogatitev samega sebe
b)
bogatitev industrijskih dežel
;
bogatitev posameznikov
bogatenje
bogatíti
-ím
nedov.
(
ī í
)
1.
delati kaj bogato:
kupčije in špekulacije so ga vedno bolj bogatile
;
z delom bogatiti podjetje
/
železo in premog bogatita deželo
2.
številčno večati, množiti:
bogatiti njegov besedni zaklad
;
bogatiti si znanje
3.
izboljševati kakovost, vrednost:
bogatiti časopis z ilustracijami
;
bogatiti izčrpano zemljo s humusom
bogátost
-i
ž
(
á
)
značilnost, lastnost bogatega:
občudovala je bogatost njihovega doma
/
bogatost življenja
bógdaj
medm.
(
ọ̑
)
1.
izraža željo, upanje:
to bo zdaj, bogdaj, v redu
2.
zlasti v kmečkem okolju
izraža pozdrav:
bogdaj, dober dan;
prim.
bog
bógec
1
-gca
m
(
ọ̑
)
1.
ekspr.
manjšalnica od bog:
sam ljubi bogec ga je poslal
/
otr.
bogca zahvali
v krščanskem okolju
skleni roke v zahvalo
2.
nar.
križ s podobo Jezusa Kristusa:
v kotu nad mizo je visel star bogec
bógec
2
-gca
m
(
ọ̑
)
ekspr.
ubožec
,
revež
:
pomilovanja vredni bogci
bógek
-gka
m
(
ọ̑
)
1.
ekspr.
manjšalnica od bog:
ljubi bogek
/
otr.
otrok že zna zahvaliti bogka
v krščanskem okolju
skleniti roke v zahvalo
2.
nar.
križ s podobo Jezusa Kristusa:
bogínja
-e
ž
(
í
)
1.
v mnogoboštvu
žensko božansko bitje:
boginja Atena, Venera
;
boginja smrti
;
gledal jo je ko boginjo
/
zastar.
boginja petja
muza pesništva
2.
zastar.
zelo občudovana, oboževana ženska:
vsi vemo, kdo je vaša boginja
3.
star.
ženska, ki prerokuje, vedežuje:
bógkov
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
etn.,
v zvezi
bogkov kot
kot s križem v kmečki hiši:
krasiti, okrasiti bogkov kot
;
jaslice v bogkovem kotu
boglónaj
[
boklonaj
stil.
bohlonaj
]
člen.
(
ọ̑
)
v kmečkem okolju
izraža hvaležnost;
hvala!
:
pa boglonaj za pijačo
;
stokrat boglonaj
;
prisl.:
za boglonaj ti ne bo pomagal
zastonj
;
za boglonaj me pa še toži
v zahvalo
;
sam.:
od samega boglonaj se ne da živeti
bógmati se
-am se
nedov.
(
ọ̑
)
star.
potrjevati, podkrepljevati svoje besede z bogme:
bogmal se je in zaklinjal
bógme
člen.
(
ọ̑
)
izraža podkrepitev trditve:
bogme, dobro se držiš
;
za to se, bogme, pritožim
;
lepa pa je, bogme!
bógnasváruj
-a
in
--
[
boknasvaruj
]
m
(
ọ̑-á
)
evfem.,
star.
hudič
,
vrag
:
menda mu je pomagal sam bognasvaruj
;
kosmat kakor sam bognasvaruj
bogo...
ali
bógo...
prvi del zloženk
(
ọ̑
)
nanašajoč se na bog:
bogoljuben, bogoslužje
;
bogočloveški
;
bogovladje
bogobórec
-rca
m
(
ọ̑
)
zastar.
kdor se bori proti bogu:
ironija bogoborca
bogočásten
-tna -o
(
ȃ
)
pridevnik od bogočastje:
bogočastni obredi
bogočástje
-a
s
(
ȃ
)
češčenje, izkazovano bogu:
javno bogočastje
;
svoboda vesti, veroizpovedi in bogočastja
/
izvrševanje bogočastja
bógočlovéški
-a -o
prid.
(
ọ̑-ẹ́
)
rel.
ki združuje naravo boga in človeka v eni božji osebi:
Kristusova bogočloveška narava
bógoiskátelj
-a
m
(
ọ̑-ȃ
)
knjiž.
komur je iskanje boga življenjski cilj:
izpovedi bogoiskatelja
//
filoz.
pripadnik religiozno-filozofske smeri med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja:
bógoiskáteljski
-a -o
prid.
(
ọ̑-ȃ
)
nanašajoč se na bogoiskatelje ali bogoiskateljstvo:
bogoiskateljsko hrepenenje
bógoiskáteljstvo
-a
s
(
ọ̑-ȃ
)
knjiž.
iskanje boga kot življenjski cilj:
bogoiskateljstvo ga je zaposlovalo vse življenje
//
filoz.
religiozno-filozofska smer med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja:
bogokléten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na bogokletje ali bogokletstvo:
bogokletne besede
bogoklétje
-a
s
(
ẹ̑
)
preklinjanje, sramotenje boga:
obtožili so ga bogokletja
/
pren.
kljub jasnim ukazom je bil požig pridelkov za kmete največje bogokletje
bogoklétnež
-a
m
(
ẹ̑
)
kdor preklinja, sramoti boga:
bogoklétnik
-a
m
(
ẹ̑
)
kdor preklinja, sramoti boga:
bogoklétstvo
-a
s
(
ẹ̑
)
preklinjanje, sramotenje boga:
bogoljúb
-a
m
(
ȗ
)
knjiž.
kdor ljubi boga:
bogoljúben
-bna -o
prid.
(
ú ū
)
knjiž.
ki ljubi boga, bogu vdan:
bogoljubni ljudje
//
ki je bogu všeč:
storiti bogoljubno dejanje
bogoljúbno
prisl.
:
bogoljubno živeti
bogoljúbnost
-i
ž
(
ú
)
knjiž.
lastnost bogoljubnega človeka:
znana po bogoljubnosti
/
navajati k bogoljubnosti
bogomíl
-a
m
(
ȋ
)
pripadnik bogomilstva:
preganjati bogomile
bogomílski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na bogomile:
bogomilski nagrobniki
bogomílstvo
-a
s
(
ȋ
)
srednjeveška verska ločina na Balkanu, zlasti v Bosni:
iz bogomilstva je prešel v muslimanstvo
bogomíseln
-a -o
[
bogomisələn
in
bogomisəln
]
prid.
(
ȋ
)
star.
ki premišljuje o bogu:
pobožna in bogomiselna žena
/
bogomiselni redovi
kontemplativni
bogomíselnost
-i
[
bogomisəlnost
]
ž
(
ȋ
)
star.
lastnost bogomiselnega človeka:
bogomólec
-lca
m
(
ọ̑
)
iron.
zelo pobožen človek:
bil je velik bogomolec
bogomôlka
-e
ž
(
ȏ
)
iron.
zelo pobožna ženska:
stara bogomolka
♦
zool.
roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa
bogonósec
-sca
m
(
ọ̑
)
knjiž.
kdor nosi, razširja idejo o bogu:
bogopodóbnost
-i
ž
(
ọ́
)
knjiž.
podobnost bogu:
prizadevati si za bogopodobnost
bogoródica
-e
ž
(
ọ̑
)
knjiž.
Mati božja:
kip bogorodice
bogoskrúnec
-nca
m
(
ȗ
)
rel.
kdor oskruni, onečasti, kar je bogu posvečeno:
kaznovanje bogoskruncev
bogoskrúnski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na bogoskrunstvo:
bogoskrunsko dejanje
bogoskrúnstvo
-a
s
(
ȗ
)
rel.
oskrumba, onečaščenje česa bogu posvečenega:
storiti bogoskrunstvo
bogoslôvec
-vca
m
(
ȏ
)
slušatelj bogoslovja:
mladi bogoslovci
//
strokovnjak za bogoslovje:
bogoslôven
-vna -o
prid.
(
ȏ
)
nanašajoč se na bogoslovje:
bogoslovni študij
bogoslôvje
-a
s
(
ȏ
)
1.
veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega:
študirati bogoslovje
;
profesor bogoslovja
;
stolica za bogoslovje
2.
zavod za slušatelje bogoslovja:
ustanoviti bogoslovje
/
iti, stopiti v bogoslovje
bogoslôvnica
-e
ž
(
ȏ
)
star.
zavod za slušatelje bogoslovja;
bogoslovje
:
vodstvo bogoslovnice
/
iti v bogoslovnico
bogoslôvski
-a -o
prid.
(
ȏ
)
nanašajoč se na bogoslovce:
bogoslovski pevski zbor
//
zastar.
bogosloven
:
bogoslovski nauk
bogoslúžen
-žna -o
prid.
(
ȗ;
podpomen
ú ū
)
nanašajoč se na bogoslužje:
bogoslužni red
;
bogoslužne knjige
/
bogoslužno dejanje
//
star.
ki služi bogu, pobožen:
bil je bogoslužen starček
bogoslúžje
-a
s
(
ȗ
)
cerkveni verski obredi:
udeleževati se bogoslužja
;
opravljati bogoslužje
;
katoliško, protestantsko bogoslužje
/
slovansko bogoslužje
v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku
bogotáj
-a
m
(
ȃ
)
star.
brezbožnik
:
bil je znan kot bogotaj
bogotájec
-jca
m
(
ȃ
)
star.
brezbožnik
:
razglašal se je za bogotajca
bogotájen
-jna -o
prid.
(
á ā
)
star.
brezbožen
:
bogotajna knjiga
bogotájstvo
-a
s
(
ȃ
)
star.
brezboštvo
:
vsi so vedeli za njegovo bogotajstvo
bogováti
-újem
nedov.
(
á ȗ
)
star.
1.
prerokovati
,
vedeževati
:
ne bo se zgodilo, kar boguješ
2.
vladati kot bog:
bogovdánost
-i
ž
(
á
)
knjiž.
vdanost bogu:
bogovdanost in pobožnost
bógovec
-vca
m
(
ọ̄
)
star.
duhovnik
,
predikant
bogovládje
-a
s
(
ȃ
)
zastar.
vladavina, v kateri velja bog za neposrednega nosilca oblasti;
teokracija
bogôvski
stil.
bógovski -a -o
prid.
(
ó; ọ̑
)
značilen za bogove:
bogovske lastnosti
//
pog.,
ekspr.
imeniten
,
čudovit
,
izvrsten
:
bogovska hrana
;
bogovsko življenje
bogôvsko
stil.
bógovsko
prisl.
:
bogovsko se mu godi
bogôvstvo
-a
s
(
ó
)
knjiž.
bogovi
,
božanstva
:
najlepša med ženskim bogovstvom
//
narava, lastnosti bogov:
Grki so tudi Herakleju pripisovali bogovstvo
bogoznánec
-nca
m
(
ȃ
)
zastar.
strokovnjak za bogoslovje;
bogoslovec
:
katoliški bogoznanci
bógpomágaj
in
bóg pomágaj
medm.
(
ọ̑-á
)
izraža obup, strah:
bogpomagaj, kako je hudo
;
bogpomagaj, vse bo zapravil
;
prisl.:
kadar ponori, je z njim bogpomagaj
zelo hudo
;
sam.:
prazna hiša je pravi bogpomagaj
bógrač
-a
m
(
ọ̑
)
gastr.
golažu podobna prekmurska jed s krompirjem in z vsaj tremi vrstami mesa, navadno divjačino, govedino in svinjino:
jesti, kuhati bograč
;
odličen, slasten bograč
;
bograč in gibanica
/
prekmurski bograč
bógsigavédi
in
bóg si ga védi
člen.
(
ọ̑-ẹ́
)
bogve
:
ali se bova še srečala, bogsigavedi
;
bogsigavedi kdo je to rekel
bógstvo
-a
s
(
ọ̑
)
star.
božanstvo
,
bog
:
žalitev bogstva
/
Srce je moje bilo oltar, pred bogstvo ti, zdaj – lepa stvar
(F. Prešeren)
bógváruj
in
bóg váruj
stil.
bógvári
[
bokvaruj
]
člen.
(
ọ̑-á
)
1.
izraža svarilo, prepoved:
bogvaruj da bi se mu približal
;
bogvaruj povedati komu
2.
izraža podkrepitev zanikanja:
saj tega ne govorim vam, bogvaruj!
bógvé
in
bóg vé
[
bokve
]
člen.
(
ọ̑-ẹ́
)
1.
izraža negotovost, nedoločnost:
bogve ali še živi
;
bogve zakaj ga ni
;
joče ali od žalosti ali od jeze, bogve
;
spomin na bogve koga
;
ženejo jih bogve kam
;
prišel je od bogve kod
//
z zaimkom ali zaimenskim prislovom
poudarja veliko mero:
misli, da je bogve kaj
;
bogve koliko težav te še čaka
;
bogve kolikokrat je to pravil
;
zdaj bi bila že bogve kje
daleč
/
ni bogve kako svetlo
;
nimam bogve kaj denarja
imam malo denarja
/
vino ni bogvekaj prida
;
rodil se je bogvekje
2.
izraža podkrepitev trditve:
bogve da ga je vesela
/
bogve, ne poznam ga
bogve...
prvi del zloženk, kakor
bogvekaj, bogvekakšen, bogvekam, bogvekje,
ipd.,
gl.
bogve
bógvédi
in
bóg védi
[
bokvedi
]
člen.
(
ọ̑-ẹ́
)
star.
bogve
:
doma je iz bogvedi katerega kraja
/
ni bogvedi kako zgovoren
bógzná
in
bóg zná
člen.
(
ọ̑-ȃ
)
star.
bogve
:
bogzna zakaj to dela
/
drži se, kot bi bil bogzna kdo
;
igra ni bogzna kako duhovita
bòh
bôha
m
(
ȍ ó
)
s prašiča odrta, nerazrezana slanina:
nasoliti boh
;
cel svinjski boh
/
petkilski boh slanine
večji kos
bohemístika
-e
ž
(
í
)
veda o češkem jeziku in književnosti:
bohemistika in slovenistika
bohinít
-a
m
(
ȋ
)
zastar.
boksit
bohínjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na Bohinj:
bohinjske vasi
/
bohinjski sir
ementalski sir, izdelan v Bohinju
;
bohinjsko govedo
domače govedo, križano s pincgavskim
♦
bot.
bohinjski repnjak
rastlina z belimi cveti, ki raste na skalnatih tleh, Arabis vochinensis
bohoríčica
-e
ž
(
ī
)
črkopis pri Slovencih do srede 19. stoletja:
pisati, tiskati v bohoričici
;
bohoričica in metelčica
;
boj proti bohoričici
bohòt
-ôta
m
(
ȍ ó
)
pesn.
bohotenje
1
,
bohotnost
:
bajni bohot cvetov
bohôta
-e
ž
(
ó
)
knjiž.
bohotenje
1
,
bohotnost
:
zelena bohota pokrajine
bohotánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od bohotati:
bohotanje plevela
/
bohotanje rakastega tkiva
bohotáti
-ám
tudi
-óčem
nedov.
(
á ȃ, ọ́
)
bujno in hitro rasti:
na vrtu bohota plevel
/
celice tkiva bohotajo
;
pren.
na dvoru je bohotala puhloglavost
bohôten
-tna -o
prid.
, bohôtnejši
(
ó
)
bujen
:
bohotna podrast, trava
/
tesna obleka poudarja njene bohotne oblike
bohôtno
prisl.
:
grmovje se bohotno razrašča
bohôtenje
1
in
bohotênje -a
s
(
ó; é
)
glagolnik od bohotiti se:
bohotenje plevela
bohotênje
2
-a
s
(
é
)
glagolnik od bohoteti:
bohotenje plevela
/
bohotenje hudobije
bohotéti
-ím
nedov.
(
ẹ́ í
)
bohotati
:
vsepovsod je bohotelo zelenje
/
zmote bohotijo
bohôtiti se
-im se
in
bohotíti se -ím se
nedov.
, bohôtil se
in
bohótil se
(
ó ō; ī í
)
knjiž.
biti bujno razraščen:
ob vhodu v jamo se bohoti bodičevje
;
po njivah se bohoti osat
/
v parku se bohotijo mogočni kostanji
;
pren.
sovraštvo se bohoti med njimi
bohotívka
-e
ž
(
ȋ
)
gozd.
poganjek, ki zraste iz starega tkiva:
bohôtnost
-i
ž
(
ó
)
značilnost bohotnega:
bohotnost travnikov
/
občudoval je bohotnost njenih las
/
dekle ga mami s svojo bohotnostjo
bòj
bôja
m
(
ȍ ó
)
1.
oborožen spopad:
boj se začne, se vname
;
napovedati, sprejeti boj
;
iti v boj
;
padel je v boju za svobodo
;
oborožen boj
;
ekspr.
krvav boj
;
ruski revolucionarni boj
;
boj proti okupatorju
;
boj med napadalci in našimi se je močno razvnel
;
spustiti se v boj s sovražnikom
;
boj na kopnem, na morju
;
boj na nož, na življenje in smrt
;
stopiti na čelo boja
/
narodnoosvobodilni boj
/
kot poziv
na boj!
pren.
duševni, notranji boj
;
besedni boj
●
smrtni boj
umiranje, agonija
2.
navadno s prilastkom
idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj:
razvname se srdit kulturni boj
;
zaplesti se v politične boje
;
idejni boj
;
reformacijski verski boji
;
boj med mnenji
;
boj po časopisju
/
razredni boj
med družbenimi razredi
3.
navadno s prilastkom
prizadevanje za dosego določenega namena:
vabijo ga na volilni boj
;
boj za vsakdanji kruh
;
boj za pravice živali
;
družbene spremembe so nastale kot rezultat boja delovnih množic
/
konkurenčni boj na mednarodnih tržiščih
/
boj proti rasni diskriminaciji, proti tuberkulozi
♦
biol.
boj za obstanek
tekmovanje in spopadanje organizmov z živo in neživo naravo
;
etn.
petelinji boj
igra, pri kateri skušata igralca, ki sedita na soigralcih, drug drugega vreči na tla; igra, pri kateri skušata igralca, ki poskakujeta po eni nogi, s sunki ramen, prekrižanih rok prisiliti drug drugega, da stopi na obe nogi
;
šport.
boj
tekmovanje v različnih športnih panogah
;
zgod.
investiturni boj
bója
1
-e
ž
(
ọ̑
)
navt.
zasidrana plavajoča priprava za signalizacijo ali za privezovanje manjših plovil, plovka:
privezati ladjo na bojo
;
označiti nevarna mesta z bojami
;
svetilna boja
bója
2
-e
ž
(
ọ̑
)
zastar.
barva
:
rad uporablja žive boje
/
oči sive boje
bojár
-ja
m
(
ā
)
v carski Rusiji in v Romuniji
visok plemič, plemiški veleposestnik:
sklicali so bojarje na posvet
;
živi kot bojar
bojárinja
-e
ž
(
ā
)
v carski Rusiji in v Romuniji
visoka plemkinja, plemiška veleposestnica:
ruska bojarinja
/
pripeljala sta se bojar in bojarinja
bojárski
-a -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na bojarje:
bojarski otroci
;
bil je iz stare bojarske rodbine
bojázen
-zni
ž
(
ȃ
)
tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnega:
čutiti bojazen
;
vstopil je brez bojazni
;
bojazen pred prihodnostjo
;
obhajala jo je bojazen, da se ne bo vrnil
/
z oslabljenim pomenom:
neupravičena je bojazen, da se ne bi mogel uveljaviti
;
iz bojazni, v bojazni, da jih ne bi izdal, mu ni ničesar povedala
/
z bojaznijo so se začeli vključevati v debato
z negotovostjo, plahostjo
bojazljív
-a -o
prid.
(
ī í
)
ki mu manjka poguma:
bojazljivi čuvaj se ni znašel
;
biti bojazljiv
;
bojazljiva žival
//
ki izraža plahost, neodločnost;
boječ
:
ima bojazljiv korak, pogled
bojazljívo
prisl.
:
bojazljivo se je stisnil k očetu
bojazljívec
-vca
m
(
ȋ
)
ekspr.
bojazljiv človek:
vidi se mu, da je bojazljivec
;
imajo ga za bojazljivca
bojazljívka
-e
ž
(
ȋ
)
ekspr.
bojazljiva ženska:
bojazljívost
-i
ž
(
í
)
lastnost bojazljivega človeka:
zaveda se svoje bojazljivosti
;
prirojena bojazljivost
bojažêljen
-jna -o
prid.
(
é ē
)
star.
bojevit
:
bojaželjen narod
;
videti je zelo bojaželjen in pogumen
/
ošinil ga je z bojaželjnim pogledom
bojažêljnost
-i
ž
(
é
)
star.
bojevitost
:
krotiti, podžigati bojaželjnost
;
mladostna bojaželjnost
bójda
člen.
(
ọ̑
)
star.
baje
:
grad je bojda sezidal neki plemič
/
ekspr.
razglašali so tri bojda nedotakljiva načela
bojèč
-éča -e
prid.
(
ȅ ẹ́
)
1.
ki se boji:
boječa srna
;
ne upa si sama skozi gozd, tako je boječa
2.
plah
,
nesamozavesten
,
neodločen
2
:
v družbi je preveč boječ
;
boječa deklica
//
ki izraža plahost, neodločnost:
boječi koraki
;
boječe vedenje
;
vdano boječ pogled
bojéče
prisl.
:
boječe gledati, potrkati, vprašati;
prim.
bati se
bojéčen
-čna -o
prid.
(
ẹ́ ẹ̄
)
star.
boječ
:
bila je boječna in plašljiva
/
boječno smehljanje
bojéčnež
-a
m
(
ẹ̑
)
ekspr.
boječ človek:
posmehoval se je boječnežem
bojéčnost
-i
ž
(
ẹ́
)
lastnost boječega človeka:
očitajo mu boječnost
;
iz boječnosti je pobegnil
bôjen
-jna -o
prid.
(
ó
)
nanašajoč se na boj:
sklical je borce na bojni posvet
;
bojna tovariša sva
;
prebiti bojno črto
;
spremlja ga bojna sreča
;
bojna vrsta
;
pesn.
bojna poljana
bojišče
/
bojni plini
;
bojna oprema
;
bojna sekira
;
bojno letalo
/
bojni klic
;
peti bojne pesmi
;
bojni plesi
;
bojne igre
igre, ki ponazarjajo boj
●
ekspr.
biti s kom na bojni nogi, v bojnem stanju
sprt
♦
voj.
bojna ladja
velika, močno oklopljena vojna ladja, oborožena s topovi raznih kalibrov in torpedi
bojevalíšče
-a
s
(
í
)
voj.
del vojnega območja, ki sestavlja geografsko, politično ali operativno-strateško celoto:
jadransko, jugoslovansko bojevališče v drugi svetovni vojni
bojevánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od bojevati se:
izuriti se v bojevanju
;
taktika bojevanja
/
star.
bojevanje je trajalo do mraka
oborožen spopad; boj
bojeváti se
-újem se
nedov.
(
á ȗ
)
1.
udeleževati se oboroženega spopada, boja:
bojevati se za svobodo
;
bojevati se s sovražnikom
;
pren.
dvom se bojuje z upanjem
;
bojevati se sam s seboj
;
vse življenje se je bojeval z revščino
2.
zelo si prizadevati za kaj:
dolgo se je bojeval za dekletovo naklonjenost
;
bojevati se za pravico z besedo in peresom
●
publ.
bojevati se z ramo ob rami
skupaj, složno
bojeváti
star.
udeleževati se oboroženega spopada, boja:
Če niso ti [konji] zate, moraš peš bojevati
(F. Levstik)
/
knjiž.,
z notranjim predmetom
bojevati boj z okupatorjem
;
pren.
bojuje hude duševne boje
bojujóč se
-a -e:
bojujoč se za most, je padel
;
bojujoče se države
bojéven
-vna -o
prid.
(
ẹ̄
)
knjiž.
bojen
:
bojevne oblike
;
organizirati bojevno vodstvo
bojevít
-a -o
prid.
, bojevítejši
(
ȋ
)
vnet, pripravljen za boj:
bojevit človek, narod
/
v njem se je prebudil bojevit duh
;
govoril je v bojevitem tonu
/
fantje iz sosednje vasi so zelo bojeviti
se radi pretepajo
bojevítež
-a
m
(
ȋ
)
ekspr.
bojevit, pretepaški človek:
policija je ukrotila bojeviteže
bojevítost
-i
ž
(
ȋ
)
lastnost bojevitega človeka:
kazal je izredno bojevitost
bojévnica
-e
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.
vojakinja
:
pogumna bojevnica
/
politična bojevnica
;
bojevnica za pravice žensk
bojévnik
-a
m
(
ẹ̑
)
knjiž.
borec
,
vojak
:
od vseh strani se zgrinjajo bojevniki
;
hraber bojevnik
/
bojevnik za mir, za osvoboditev
/
goreč bojevnik realizma
♦
zgod.
član organizacije slovenskih vojakov iz prve svetovne vojne
bojévniški
-a -o
(
ẹ̑
)
pridevnik od bojevnik:
storil je svojo bojevniško dolžnost
;
bojevniška pesem
bojíšče
-a
s
(
í
)
kraj oboroženega spopada:
oditi na bojišče
;
pasti na bojišču
;
poročila z bojišča
;
pren.
v drugem delu šahovske partije se je bojišče preneslo na kraljevo krilo
bojkót
-a
m
(
ọ̑
)
zavrnitev ali prekinitev zvez, zlasti trgovskih:
napovedali so bojkot tujemu blagu
;
organizirati bojkot proti podjetju
;
razglasili so gospodarski bojkot sosednje države
;
ekonomski bojkot
;
organiziran bojkot
/
družabni bojkot
izključitev iz družbe
bojkotírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
zavračati zveze, zlasti trgovske:
med vojno so ponekod popolnoma bojkotirali okupatorjev trg
/
vse mesto ga je bojkotiralo
//
ne udeleževati se česa:
bojkotirati tekme, volitve
bojkotíst
-a
m
(
ȋ
)
polit.
pristaš smeri v ruski socialnodemokratski stranki po letu 1905, ki se je zavzemala za odpoklic poslancev stranke iz dume:
bôjler
-ja
m
(
ó
)
naprava za segrevanje in hranjenje vode, grelnik:
vključiti bojler
;
električni, plinski bojler
;
stoječi stolitrski bojlerji
♦
teh.
pretočni bojler
v katerem se voda greje, ko teče skozenj
bojník
-a
m
(
í
)
zastar.
borec
,
vojak
,
bojevnik
:
čvrst bojnik
/
bojnik za zmago resnice
bók
-a
in
bòk bôka
m
(
ọ̑ ọ̄; ȍ ó
)
1.
spodnji stranski del trupa:
upreti roke v boke
;
meč mu je visel ob boku
;
ženska širokih bokov
;
riba s progami na bokih
;
zibanje v bokih
/
kot povelje
roke v bok!
//
nav. ed.
stran telesa:
ležati na boku
;
obrnil se je z boka na bok
;
levi, desni bok
2.
stranski, vzdolžni del
a)
predmeta, stvari, zlasti prevoznega sredstva:
avto se je prevrnil na bok
/
ladja se je nagnila na bok
;
voda se peni ob bokih
♦
navt.
desni, levi bok ladje
gledano od krme proti premcu
b)
skupine ljudi, živali:
napasti bok kolone
;
vpasti sovražniku v bok
/
udariti na nasprotnika z boka
●
lahko ga postavimo ob bok najboljšim režiserjem
ga enačimo, vzporejamo z njimi
;
publ.
stali so bok ob boku
tesno skupaj
bokál
-a
[
bokau̯
tudi
bokal
]
m
(
ȃ
)
nekdaj
prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 litra:
dati za bokal vina
;
bokal pšena
/
popila sta kar dva bokala
//
vrču podobna posoda:
natočiti bokal
;
bokal je že spet prazen
bokálnica
-e
[
bokau̯nica
]
ž
(
ȃ
)
gozd.
drog za popravljanje, urejanje žerjavice v oglarski kopi:
bókanje
-a
s
(
ọ̄
)
zastar.
zidanje obokov:
bókarica
-e
ž
(
ọ̑
)
lov.
dvocevna puška, pri kateri sta cevi druga nad drugo:
bokarica z daljnogledom
bókast
in
bôkast -a -o
prid.
(
ọ̄; ó
)
1.
obokan
:
bokast strop
2.
knjiž.
ki ima široke boke:
bokasta ladja
bokàt
-áta -o
prid.
(
ȁ ā
)
knjiž.
ki ima široke boke:
bokato dekle
bókati
1
-am
nedov.
(
ọ̄ ọ̑
)
1.
dajati čemu vzbočeno obliko:
bokati doge, pločevino
/
nad očmi so se bokale goste črne obrvi
2.
gozd.
uravnavati dogorevajočo kopo, da se enakomerno useda:
bokati kopo
bókan
-a -o:
lepo bokan prsni koš
bókati
2
-am
nedov.
(
ọ́ ọ̑
)
lov.
na kratko se oglašati:
srna boka
boklína
-e
ž
(
í
)
knjiž.
vzboklina
,
izboklina
:
boklina ščita
bokobrán
-a
m
(
ȃ
)
navt.
priprava za zaščito ladje, čolna pri zadevanju ob kaj;
odbojnik
bókoma
prisl.
(
ọ̑
)
knjiž.
1.
z bokom naprej:
bokoma se umikati
2.
z boka:
bokoma napasti
bókoplavútarica
-e
ž
(
ọ̑-ȗ
)
nav. mn.,
zool.
ploščate ribe, ki živijo na morskem dnu, Pleuronectidae:
bokoplúta
-e
ž
(
ȗ
)
nav. mn.,
zool.
ploščate ribe, ki živijo na morskem dnu, Pleuronectidae:
bókovka
-e
ž
(
ọ̑
)
lov.
bokarica
bokožívčnik
-a
m
(
ȋ
)
nav. mn.,
zool.
mehkužci s preprosto razvitim živčevjem in drugimi organskimi sistemi, Amphineura:
bóks
1
-a
in
bòks bôksa
m
(
ọ̑; ȍ ō
)
usnje iz goveje ali konjske kože:
škornji iz črnega boksa
bóks
2
-a
in
bòks bôksa
m
(
ọ̑; ȍ ō
)
ločen, ograjen prostor;
oddelek
,
predelek
:
nova tržnica bo imela deset boksov
;
razstavni boksi
;
po bolniških sobah so uvedli sistem boksov
;
motel nima boksov za posamezne avtomobile, ampak samo pokrit parkirni prostor
;
boksi za konje, pse
/
ulica je razdeljena v bele bokse
označene prostore za parkiranje posameznih avtomobilov
;
v prid. rabi:,
fot.
boks kamera
najpreprostejša fotografska kamera
bòks
3
bôksa
tudi
bóks -a
m
(
ȍ ō; ọ̑
)
šport, pri katerem se tekmovalca udarjata s pestmi:
zmagati v boksu
;
že dolgo se ukvarjajo z boksom
;
vaje v boksu
;
v prid. rabi:
boks match
dvoboj, tekmovanje v boksu
boksáč
-a
m
(
á
)
športnik, ki se ukvarja z boksom;
boksar
:
bil je dober boksač
;
boksač lahke kategorije
bôksanje
tudi
bóksanje -a
s
(
ó; ọ̑
)
glagolnik od boksati:
izuriti se v boksanju
;
ukvarjati se z boksanjem
bôksar
tudi
bóksar -ja
m
(
ó; ọ̑
)
1.
športnik, ki se ukvarja z boksom:
boksarja sta se silovito borila
;
tekmovanje boksarjev lahke kategorije
2.
orožje, ki se natakne na prste:
udaril ga je z boksarjem
♦
zgod.
pripadnik kitajskega političnega gibanja proti tujcem ali udeleženec vstaje v začetku 20. stoletja
bôksarice
-ric
ž
mn.
(
ó ȏ
)
spodnje hlače s kratkimi hlačnicami:
pod jesenskimi oblačili je nosila boksarice
;
čipkaste boksarice
;
oprijete boksarice
bôksarka
tudi
bóksarka -e
ž
(
ó; ọ̑
)
športnica, ki se ukvarja z boksom:
najuspešnejša boksarka na svetu, v lahki kategoriji
;
boksarke na treningu
/
poklicna, profesionalna boksarka
bôksarski
tudi
bóksarski -a -o
prid.
(
ó; ọ̑
)
nanašajoč se na boksarje ali boks:
boksarski dvoboj, nastop
;
boksarski šport
;
boksarsko tekmovanje
/
boksarski krog, ring
ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji
;
boksarske rokavice
usnjene rokavice, podložene z žimo
♦
zgod.
boksarska vstaja
vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja
bóksast
in
bôksast -a -o
prid.
(
ọ̑; ō
)
ki je iz boksa, usnja:
boksasti čevlji
bôksati
-am
tudi
bóksati -am
nedov.
(
ó; ọ̑
)
1.
ukvarjati se z boksom:
že zgodaj je pričel boksati
//
nastopati, tekmovati v boksu:
boksal je z izkušenim nasprotnikom
;
tekmovalec je boksal defenzivno
2.
pog.
udarjati, suvati s pestmi:
boksal ga je v trebuh
bôksati se
tudi
bóksati se
pog.,
ekspr.
tepsti se, pretepati se:
učiteljica, fantje se že spet boksajo
;
pren.
dolgo smo se boksali z njimi, preden smo jih pregovorili
bókser
-ja
m
(
ọ̑
)
večji službeni pes z močnim prsnim košem in širokim gobcem:
nemški bokser
;
bokser z rodovnikom
boksít
-a
m
(
ȋ
)
petr.
ruda, iz katere se pridobiva aluminij:
bogata ležišča boksita
;
rudnik boksita
;
tovarna za predelavo boksita
boksíten
-tna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na boksit:
boksitna ruda
;
odkriti boksitna ležišča
bôksniti
-em
tudi
bóksniti -em
dov.
(
ó ȏ; ọ́ ọ̑
)
pog.
udariti, suniti s pestjo:
boksnil ga je v trebuh
bóksovka
in
bôksovka -e
ž
(
ọ̑; ō
)
fot. žarg.
boks kamera:
tudi navadna boksovka ima priključek za bliskovno luč
ból
1
-i
ž
(
ọ̑
)
knjiž.
občutek duševnega trpljenja;
bolečina
:
nositi, potožiti bol
;
duševna, globoka bol
;
bol srca
//
zastar.
neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca:
v nogah ne čuti več boli
bolán
bôlna -o
tudi
-ó
[
bou̯na
]
prid.
(
ȃ ó
)
1.
ki ima bolezen;
ant.
zdrav
:
bolan otrok
;
njegov oče je že dolgo bolan
;
že celo zimo leži bolan
;
videti je bolan
;
naredil se je bolnega
;
doma ima bolno mater
;
bolan na pljučih, na srcu
;
bolan na smrt, za smrt
;
bolan za jetiko, za rakom
;
hudo, neozdravljivo, nevarno, težko bolan
;
duševno, spolno, živčno bolan
;
revež je ves bolan
//
ki izraža, kaže bolezen:
govori s tresočim se, bolnim glasom
;
bled, bolan obraz
;
bolno dihanje
;
pren.
bolne ambicije, sanje
;
obhajajo ga bolne misli
;
bolna občutljivost, razdraženost
;
pesn.:
bolna duša
;
bolno srce
2.
ekspr.,
navadno v povedni rabi
zaradi močnega čustva prizadet, vznemirjen:
kar bolan je od sreče
;
bolan od bridkosti, ljubosumnosti, domotožja
bôlno
prisl.
:
bolno nasmehniti se, vzdihniti
;
bolno zakašljati
;
bolno bled v obraz
/
knjiž.
vest o smrti je bolno odjeknila v vseh nas
boleče
bôlni
-a -o
sam.
:
zdravi ne razume bolnega
;
dieta za žolčno bolne
bolánčkan
-a -o
prid.
(
ȃ
)
otr.
bolan
:
ali si bolančkan
bolèč
-éča -e
prid.
(
ȅ ẹ́
)
ki povzroča bolečine:
boleča glava
;
rana je močno boleča
/
boleč udarec
;
pren.
reševati boleče probleme, spore
;
boleča ugotovitev
//
publ.,
v zvezi
boleča točka
pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev:
izobrazbena struktura kadrov je naša boleča točka
;
pogostni izostanki so edina boleča točka v razredu
boléče
prisl.
:
vprašanje ga je boleče prizadelo;
prim.
boleti
bolečína
-e
ž
(
í
)
1.
neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca:
bolečina je malo popustila
;
čutiti, imeti, trpeti bolečine
;
njegov krik je izražal bolečino
;
lajšati bolečine
;
kričati, stiskati zobe od bolečin
;
huda, pekoča, topa bolečina
;
bolečine v križu, v prsih
;
zdravilo proti bolečinam
/
porodne bolečine
2.
občutek duševnega trpljenja:
bolečina mu kljuje v srcu
;
duševne bolečine
;
sin mu je prizadejal veliko bolečin
;
pesn.
bolečina slovesa
;
zastar.
srčne bolečine
3.
zastar.
boleče mesto, rana:
če pritisneš kamen na rano ali kako drugo bolečino, pa ti odleže
bolečínica
-e
ž
(
í
)
nav. ekspr.
manjšalnica od bolečina:
bolečinica ni popustila in dekle je šlo k zdravniku
;
osebne, skrite bolečinice
bolečínski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od bolečina:
bolečinski občutek
bolečnína
-e
ž
(
ī
)
pravn.,
nekdaj
odškodnina za bolečine:
zahtevati bolečnino
boléčnost
-i
ž
(
ẹ́
)
med.
značilnost bolečega:
bolečnost mišic, sklepov
boléhanje
-a
s
(
ẹ́
)
glagolnik od bolehati:
dolgotrajno bolehanje
boléhati
-am
nedov.
(
ẹ́ ẹ̄
)
biti dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan:
mati že dolgo boleha
;
bolehati na jetrih
;
bolehati na mrzlici
za mrzlico
/
drevesce boleha
hira
;
pren.
odbor društva boleha za nedelavnostjo
;
boleha za radovednostjo
bolehajóč
-a -e:
bolehajoča žival
boléhav
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
ki je dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan:
bolehav otrok, starček
;
vseskozi je bolehav
;
bolehav od rojstva
/
njegov obraz je bolehave sive barve
boléhavec
-vca
m
(
ẹ́
)
zastar.
bolehav človek:
starčki in bolehavci
boléhavost
-i
ž
(
ẹ́
)
stanje bolehavega človeka:
bolehavost mu je podrla vse načrte
;
trdovratna bolehavost
boléhen
tudi
bolêhen -hna -o
prid.
, boléhnejši
tudi
bolêhnejši
(
ẹ́ ẹ̄; é ē
)
ki je slabega, šibkega zdravja:
bolehen otrok, starček
;
bolehen je in slabo hranjen
/
bolehna barva kože
boléhnež
tudi
bolêhnež -a
m
(
ẹ̑; ȇ
)
bolehen človek:
boléhnost
tudi
bolêhnost -i
ž
(
ẹ́; é
)
stanje bolehnega človeka:
zaradi bolehnosti večkrat manjka v šoli
;
vzroki bolehnosti otrok so različni
bólen
-a
m
(
ọ́
)
zool.
roparska riba, ki živi v počasi tekočih rekah donavskega porečja, Aspius aspius:
olivno zeleni hrbet bolena se je pokazal na površju
bolêrček
-čka
m
(
ȇ
)
ekspr.
kratek ženski telovnik, ki se ne zapenja;
bolero
:
pomagal ji je sleči bolerček
bolêro
-a
m
(
ȇ
)
1.
kratek ženski telovnik, ki se ne zapenja:
bel bolero
2.
španski ples v tričetrtinskem taktu:
plesati bolero
//
skladba za ta ples:
zvoki bolera
bolést
-i
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.
občutek duševnega trpljenja;
bolečina
:
bolest jo teži
;
lajšati, občutiti bolest
;
srce se ji stiska od bolesti
;
pekoča bolest
;
solze bolesti
//
zastar.
neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca:
oplazil ga je z bičem, da je vpil od bolesti
bolésten
-tna -o
prid.
, boléstnejši
(
ẹ̄
)
1.
nanašajoč se na bolest:
bolesten krik, nasmeh, vzdih
;
bolesten izraz
;
bolestne poteze obraza
/
bolestno razočaranje
2.
ki tako presega navadno mero, da kaže skoraj bolezenske znake:
bolestna občutljivost, razburljivost
/
bolestna lažnivost
;
z bolestno radovednostjo je poizvedoval o njej
boléstno
prisl.
:
bolestno zaječati, zaklicati
;
bolestno častihlepen
;
bolestno trpka beseda
boléstnež
-a
m
(
ẹ̑
)
knjiž.
bolezensko neuravnovešen človek:
nevrotiki in bolestneži
boléstnost
-i
ž
(
ẹ̄
)
knjiž.
lastnost, značilnost bolestnega:
bolestnost misli
●
knjiž.
do bolestnosti občutljiv človek
zelo, pretirano
boléta
-e
ž
(
ẹ̑
)
fin.,
nekdaj
potrdilo, navadno o plačilu carine, trošarine:
carinska boleta
boléti
-ím
nedov.
, bôlel
(
ẹ́ í
)
nav. 3. os.
1.
povzročati bolečine:
glava, zob me boli
;
ko sta nekaj časa hodila, so jo začele boleti noge
/
od tvojega klepetanja me že ušesa bolijo
;
vino je tako kislo, da me za ušesom boli
;
pren.
neuspeh, sramota ga boli
;
srce ga boli zaradi sinove neposlušnosti
2.
brezoseb.
čutiti bolečine:
ali te boli
;
v prsih me boli
;
pren.
boli me, ker si takšen
;
boli ga, ko vidi mater jokati
;
zastar.
v srce ga boli, da je sin tak
●
ekspr.
zaradi tega jih bo še zelo glava bolela
bodo imeli velike skrbi; občutili bodo neprijetne posledice
;
zastar.
stroški niso bili veliki in jih niso dosti boleli
prizadeli, oškodovali
;
ekspr.
vse me že boli
zelo sem utrujen
;
preg.
po slabi družbi rada glava boli;
prim.
boleč
bolézen
-zni
ž
(
ẹ̑
)
1.
motnja v delovanju organizma:
bolezen se prenaša z dotikom
;
nalesti se bolezni
;
dobiti bolezen
;
kakšno bolezen pa ima
;
ozdraviti, preboleti bolezen
;
huda, neozdravljiva, smrtna bolezen
;
dedna, nalezljiva, poklicna bolezen
;
duševna bolezen
;
bolezni dihal, srca
;
povzročitelj bolezni je virus
;
bolnišnica za ženske bolezni
/
bolezen se me loteva, se me prijemlje, me napada
;
bolezen jo je zdelala
;
nakopati si bolezen
/
star.
francoska bolezen
sifilis
/
v osmrtnicah
po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče
/
rastlinske, živalske bolezni
/
bolezen norih krav
nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka
/
peta bolezen
in
peta infekcijska bolezen
virusna bolezen otrok, za katero so značilni rdeči izpuščaji brez povišane telesne temperature
/
šesta bolezen
in
šesta infekcijska bolezen
virusna bolezen otrok, za katero so značilni rdeči izpuščaji in visoka telesna temperatura
●
preg.
dolga bolezen, gotova smrt
♦
med.
angleška bolezen
rahitis
;
gorska bolezen
slabost zaradi zredčenega zraka
;
kronična bolezen
;
legionarska bolezen
hujša oblika legioneloze, za katero sta značilni močno povišana temperatura in pljučnica
;
morska bolezen
slabost zaradi guganja ali tresenja
;
sladkorna bolezen
bolezen, pri kateri se zaradi nepravilne presnove ogljikovih hidratov čezmerno poveča količina sladkorja v krvi
;
med.,
vet.
Bangova bolezen
bruceloza
2.
ekspr.
pomanjkljivosti
,
napake
:
stara bolezen slovenske politike
/
otroške bolezni uvajanja novega sistema
bolézenski
-a -o
[
bolezənski
]
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na bolezen:
bolezenski napad, proces
;
bolezenski znaki
;
bolezensko stanje se boljša
/
bolezenski mikrobi, klice
/
bolezenski strah pred ljudmi
;
bolezensko povečanje žleze
/
bolezenski dopust
bolézensko
prisl.
:
biti bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač
;
bolezensko prizadet organ
boleznína
-e
ž
(
ī
)
pravn.,
nekdaj
nadomestilo za izgubljeni zaslužek med boleznijo:
izplačevati, obračunavati boleznine
boleznív
-a -o
prid.
(
ī í
)
zastar.
bolehen
:
bolezniv je videti
bolgarístika
-e
ž
(
í
)
veda o bolgarskem jeziku in književnosti:
strokovnjak za bolgaristiko
bolgárski
-a -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na Bolgare ali Bolgarijo:
bolgarski jezik
;
bolgarske vezenine
/
bolgarski borci
bolgárščina
-e
ž
(
ā
)
bolgarski jezik:
študij bolgarščine
bôlha
-e
stil.
-é
[
bou̯ha
]
ž
(
ó
)
majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami:
bolha skače
;
bolha ga grize, pika
;
imeti, loviti, obirati si bolhe
;
opikan od bolh
/
pasja bolha
♦
igr.
bolhe
družabna igra, pri kateri prožijo igralci okrogle ploščice v posodico
;
zool.
listne bolhe
zajedavske žuželke na rastlinah, Psyllidae
;
povodna bolha
droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex
bolháč
-a
[
bou̯hač
]
m
(
á
)
1.
bot.
sredozemska rastlina, iz katere se pridobiva prah proti mrčesu, Chrysanthemum cinerariaefolium:
učinkovit insekticid iz bolhača
//
prah proti mrčesu iz cvetov te rastline:
bolhe preženemo z bolhačem
2.
zool.
kapusnicam škodljiv hrošč, Haltica:
zatirati bolhača
3.
slabš.
kdor ima veliko bolh:
razgnali jih bodo, bolhače
bolhàt
-áta -o
[
bou̯hat
]
prid.
(
ȁ ā
)
ki ima veliko bolh:
bolhat pes
bolhàv
-áva -o
[
bou̯hav-
]
prid.
(
ȁ á
)
bolhat
bôlhica
-e
[
bou̯hica
]
ž
(
ó
)
manjšalnica od bolha:
bolhe in bolhice
/
ekspr.
kuža, imaš kaj bolhic
bolíd
-a
m
(
ȋ
)
astron.
močno sijoč meteor:
opaziti bolid
bòlj
1
prisl.
, nàjbolj
(
ȍ
)
1.
stopnjuje
a)
pridevnike, ki nimajo primernika z obrazilom, in iz njih izpeljane prislove:
bolj zelen
;
bolj goreč, oddaljen, razvit
;
bolj moški
;
bolj domač, zdrav
;
najbolj gozdnati kraji
;
bolj divje gleda
/
tako se stopnjujejo, posebno kadar je poudarek očiten, tudi tisti pridevniki in prislovi, ki imajo sicer primernik z obrazilom:
bolj pametno govori, kakor smo pričakovali
;
to je najbolj pohleven človek
/
zagotovljena je kar najbolj izdatna podpora
b)
nepridevniške prislove:
premakniti bolj naprej
;
stal je bolj zadaj kakor jaz
;
bolj natanko pogledati
;
to mi je bolj prav
/
to vprašanje je danes bolj kot kdajkoli pereče
;
ogiba se ga bolj ko mogoče
kolikor se le da
2.
izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja:
eden je bolj molčal kakor drug
;
ono drugo blago mi je bolj po volji
;
izkazal se je bolj moža, kot bi si mislil
;
naraven je, da bolj ne more biti
;
telesna moč ga ne mika manj od duševne, če ne celo bolj
;
doma je najbolj brez skrbi
/
čedalje, še, veliko, vse, zmerom bolj me skrbi
;
poleti ni bral, tem bolj pa pozimi
●
bolj in bolj mu je všeč
čedalje bolj, zmerom bolj
;
stvar je bolj ali manj jasna
kolikor toliko, približno
3.
izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku:
kolikor bolj so jih tlačili, toliko bolj so se upirali
;
čim nižje greš, tem bolj je zeleno
;
bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate
;
Kmet če je bolj jezen, bolj pije
(F. Detela)
;
Bolj psa dražiš, huje laja
(I. Koprivec)
bolj
2
prisl.
1.
primerja istovrstne stavčne člene med seboj:
pijanci so se bolj drli ko peli
;
postarale so ga bolj izkušnje kakor leta
;
govori bolj sebi kakor drugim
;
pravi bolj za šalo ko zares
/
tam imajo bolj vole, konji so redki
●
vrnil se je bolj mrtev ko živ
zelo utrujen, izmučen
2.
omejuje pomen pridevnika, prislova ali prislovne zveze:
ljudje so bolj majhni
;
to je bolj slab gospodar
;
postave je bolj očetove
;
denarja je bolj malo
;
mož je že bolj v letih
;
bolj po starem je oblečen
boljár
-ja
m
(
ā
)
zastar.
bojar
:
moskovski boljarji
bóljka
in
bôljka -e
ž
(
ọ́; ó
)
bot.,
v zvezi
dišeča boljka
trava, ki posušena prijetno diši, Anthoxanthum odoratum:
bóljšanje
-a
s
(
ọ̑
)
glagolnik od boljšati se:
boljšanje bolezni
bóljšati se
-am se
nedov.
(
ọ̑
)
postajati boljši:
vreme se boljša
/
bolezen se mu boljša
boljševík
-a
m
(
ī
)
1.
v začetku 20. stoletja
pripadnik levega krila Ruske socialnodemokratske delavske stranke ali član Ruske socialnodemokratske delavske stranke (boljševikov):
Leninove pristaše so začeli imenovati boljševike, njegove nasprotnike pa menjševike
//
ekspr.
komunist sploh:
slovenski boljševiki
2.
ekspr.,
za nasprotnike komunizma
brezverec
,
upornik
:
pusti jih, to so sami boljševiki
boljševístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na boljševike ali boljševizem:
boljševistični tovariši
;
boljševistična ideologija
boljševíški
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na boljševike ali boljševizem:
boljševiška partija
;
boljševiška revolucija
/
boljševiška ideologija
boljševizácija
-e
ž
(
á
)
prilagajanje boljševiški ideologiji:
boljševizacija partije
boljševízem
-zma
m
(
ī
)
teorija, strategija in taktika leninizma:
širiti boljševizem
;
ruski boljševizem
boljševizírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
prilagajati boljševiški ideologiji:
boljševizirati partijo
;
Rusija se je boljševizirala
/
časopisi so se postopoma boljševizirali
bóljši
-a -e
prid.
(
ọ̑
)
1.
primernik od dober:
drugi osnutek je boljši kot prvi
;
skrbeti za boljšo kakovost
;
zdaj ima boljše pogoje
;
on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi
/
zamudili so najboljši čas za setev
najbolj ugoden
/
letos je v šoli boljši kot lani
ima boljši uspeh
2.
ki je višje, bolj kakovostne vrste:
ves boljši les izvažajo
;
knjiga je tiskana na boljšem papirju
/
gojimo same boljše vrste
//
namenjen za posebne, bolj svečane prilike:
kupiti boljše čevlje
;
pripraviti boljše kosilo
3.
ekspr.
družbeno, družabno višje stoječ:
soba za boljše goste
;
zahajal je v boljše kroge
;
dekle iz boljše družine
●
ekspr.
biti v najboljših letih
od 30. do 50. leta
;
šalj.
to je moja boljša polovica
žena
;
tega pri najboljši volji ne morem narediti
kljub veliki pripravljenosti
;
sporočite jim naše najboljše želje
želje za osebno srečo ob kakem dogodku, prazniku
;
preg.
premislek je boljši kot dan hoda
vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli
;
preg.
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi
koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti
;
preg.
srednja pot najboljša pot
najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem
;
preg.
boljša je prva zamera kot druga
najbolje je medsebojne odnose kljub morebitni zameri urediti čim prej
bólje
in
bóljše
prisl.
:
bolje bi bilo za vas, če bi takoj odpotovali
;
zdaj že bolje dela
;
on zna bolje gospodariti kot oče
;
začel se je bolje oblačiti
;
to morate bolje razložiti
●
zdaj mu je že bolje
se počuti bolj zdravega
;
preg.
bolje drži ga, kot lovi ga
bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo
bóljši
-a -e
sam.
:
natočil jim je najboljšega
najboljšega vina
;
povejte nam kaj boljšega
/
kot voščilo za rojstni dan, god
želim vam vse najboljše;
prim.
dober
bollandist
-a
[
bolandíst
]
m
(
ȋ
)
v Franciji in Belgiji
član skupine jezuitov, ki se ukvarja s pisanjem življenjepisov svetnikov:
bólnica
1
-e
ž
(
ọ̑
)
zavod za zdravljenje bolnikov;
bolnišnica
:
odpeljali so ga v bolnico
;
ležati v bolnici
;
otroška, vojaška bolnica
;
bolnica za duševne bolezni
/
partizanska bolnica
zasilna bolnišnica na skritem kraju
bolníca
2
-e
[
bou̯nica
]
ž
(
í
)
bolna ženska:
bolnica se hitro popravlja
;
pogledati k bolnici
bólničar
-ja
m
(
ọ̑
)
kdor poklicno streže bolnikom:
zaposlen je kot bolničar
;
pomožni, dežurni bolničar
/
vojni bolničar
bólničarka
-e
ž
(
ọ̑
)
ženska, ki poklicno streže bolnikom:
izurjena bolničarka
;
šola za bolničarke
/
partizanska bolničarka
bólničarski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na bolničarje:
bolničarski poklic
/
bolničarski tečaj
;
bolničarska šola
bolníček
-čka
[
bou̯ničək
]
m
(
ī
)
ljubk.
bolan otrok:
bolniček potrebuje svežega zraka
bólničen
-čna -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na bólnico:
bolnični oddelki
/
bolnično zdravljenje raka
bolníčin
-a -o
[
bou̯ničin
]
(
ȋ
)
svojilni pridevnik od bolníca:
bolničin srčni utrip
;
težko bolničino stanje
bolník
-a
[
bou̯nik
]
m
(
í
)
bolan človek:
bolnik blede, hujša
;
bolnik že dolgo leži
;
bolniku je nekoliko odleglo
;
osamiti, preiskati bolnika
;
duševni, očesni, srčni, tuberkulozni bolnik
;
kroničen bolnik
;
bolnik z vročino
;
tečaj za nego bolnikov
/
to je težek bolnik
zelo bolan
♦
med.
afebrilni bolnik
bolníkov
-a -o
[
bou̯nikov-
]
(
í
)
svojilni pridevnik od bolnik:
bolnikova soba
;
bolnikovo razpoloženje
bolníški
-a -o
[
bou̯niški
tudi
bolniški
]
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na bolnike:
bolniška oskrba
;
bolniška postelja, soba
/
bolniška strežnica
/
ima bolniški dopust
/
bolniška blagajna
v stari Jugoslaviji
ustanova za bolniško zavarovanje
;
sam.,
pog.:
zdravnik ga noče dati na, v bolniško
;
iti v bolniško
na bolniški dopust
bolníškooskŕben
-bna -o
[
bou̯niškooskərbən
tudi
bolniškooskərbən
]
prid.
(
ȋ-ȓ
)
nanašajoč se na bolniško oskrbo:
plačevanje bolniškooskrbnih dnevov
bolníšnica
-e
[
bou̯nišnica
]
ž
(
ȋ
)
zavod za zdravljenje bolnikov:
bolnišnica sprejema vsak dan
;
odpeljali ga bodo v bolnišnico
;
otroška, splošna bolnišnica
;
bolnišnica za duševne bolezni
/
klinična bolnišnica
bolnišnica, ki združuje več klinik
;
negovalna bolnišnica
bolnišnica za ljudi s potrebo domskega varstva, ki se morajo rehabilitirati po odpustu iz bolnišnice
/
veterinarska bolnišnica
bolníšničen
-čna -o
[
bou̯nišničən
]
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na bolnišnico:
bolnišnične stavbe
/
bolnišnični zdravnik
bolníšniški
-a -o
[
bou̯nišniški
]
(
ȋ
)
pridevnik od bolnišnica:
bolnišniški park
bolnoglàv
in
bolnogláv -áva -o
[
bou̯noglav-
]
prid.
(
ȁ á; ȃ
)
zastar.
ki ga boli glava:
fant je zmeraj bolnoglav
bôlnost
-i
[
bou̯nost
]
ž
(
ó
)
knjiž.
lastnost bolnega:
bolnost rasti
●
ekspr.
sanjariti do bolnosti
zelo, pretirano
bolométer
-tra
m
(
ẹ̄
)
fiz.
priprava za merjenje svetlobe na osnovi odvisnosti električnega upora od temperature:
bolónjec
-jca
m
(
ọ̑
)
majhen športni ali hišni pes s kratkim gobcem in dolgo, kodrasto belo dlako:
bolónjski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
1.
nanašajoč se na Bologno:
bolonjska univerza
/
bolonjski psiček
bolonjec
2.
nanašajoč se na enotni evropski sistem visokošolskega izobraževanja, ki predvideva medsebojno primerljivost študijskih programov:
novi bolonjski programi
;
bolonjski sistem
;
fakulteta ima vse tri bolonjske stopnje
/
bolonjska reforma
reforma sistema visokošolskega izobraževanja, ki se je na podlagi Bolonjske deklaracije na slovenskih univerzah postopoma uvajala od leta 2005
bolovánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od bolovati:
namišljeno bolovanje
/
biti na bolovanju
na bolezenskem dopustu
bolováti
-újem
nedov.
(
á ȗ
)
nižje pog.
biti bolan, bolehati:
bolovati za revmo
/
že dva meseca boluje
je na bolezenskem dopustu
bolščáti
-ím
[
bou̯ščati
]
nedov.
, bôlšči; bôlščal
(
á í
)
nepremično, topo gledati:
bolščati izpod čela
;
bolščal je vanjo s pijanimi očmi
;
nepremično leži in bolšči v strop
;
topo bolščati predse
/
oči mu krvavo bolščijo
bolščèč
-éča -e:
mož z bolščečimi očmi
♦
med.
bolščeči bolnik
bolnik z izbuljenimi očmi
bolščàv
-áva -o
[
bou̯ščav-
]
prid.
(
ȁ á
)
ki bolšči:
bolščave žabe
/
bolščav pogled
;
sovražne, bolščave oči
bolščávost
-i
[
bou̯ščavost
]
ž
(
á
)
med.
izbuljenost oči:
bolščavost pri bazedovki
bolšíca
in
bôlšica -e
[
bou̯šica
]
ž
(
í; ó
)
bolhica
:
bolhe in bolšice
bôlšjak
1
tudi
bôlšjek -a
[
bou̯šjak; bou̯šjek
]
m
(
ȏ
)
bolšji iztrebek:
bolšjaki na srajci
bolšják
2
-a
[
bou̯šjak
]
m
(
á
)
trg, na katerem se prodajajo navadno rabljene stvari;
bolšji trg
:
stole je kupil na ljubljanskem bolšjaku
/
spletni bolšjak
bôlšji
-a -e
[
bou̯šji
]
(
ȏ
)
pridevnik od bolha:
bolšji pik
bôlšnik
-a
[
bou̯šnik
]
m
(
ȏ
)
bot.
rastlina z rumenimi jezičastimi cveti, ki raste po nabrežjih, Pulicaria:
bólus
tudi
ból -a
m
(
ọ̑
)
min.
rudnina bel ali rdečkast aluminijev silikat z vodo in nekaj železa:
bolván
-a
m
(
ȃ
)
knjiž.
balvan
bóm
1
bóš
prihodnji čas od
biti sem
(
ọ̑;
četrti pomen
ọ́
)
s povedkovim določilom
1.
izraža domnevo, verjetnost:
jaz bom kako leto starejši od njega
;
do vznožja bo še uro hoda
;
to bo slika kakega starega mojstra
;
to bo najbrž res
;
vzroki neuspeha bodo kje drugje
2.
ekspr.
izraža ukaz:
ali boš tiho! nič nam ne boste ukazovali
/
menda ne boš sam kuhal, če so ženske pri hiši
3.
v zvezi z
naj
izraža željo:
čevlji naj bodo trpežni
//
nav. elipt.
izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev:
ali sme v kino? No, pa naj bo
4.
v vezniški rabi,
v dopustnih odvisnih stavkih,
v zvezi z
naj
za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči:
naj bo še tako zvit, mene ne bo prevaral
/
naj (si) bo pozimi ali poleti, nikoli ni nosil klobuka;
prim.
biti
2
bóm
2
in
bòm
medm.
(
ọ̑; ȍ
)
posnema najnižji glas zvona:
zvon poje: bom bom bom
bómba
-e
ž
(
ọ̑
)
1.
z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo:
metati bombe
;
letala bombardirajo mesto z zažigalnimi bombami
;
atomska bomba
;
kasetna bomba
ki je sestavljena iz številnih manjših bomb in se uporablja pri izstrelitvah iz zraka z namenom doseči čim večje območje
;
plinska
polnjena s strupenim plinom
, rušilna bomba
;
slepa bomba
ki ne eksplodira
;
eksplozija bombe
/
odviti, vreči ročno bombo
;
nastaviti tempirano bombo
;
to je učinkovalo kot bomba
to je spravilo ljudi v največje presenečenje, začudenje
;
pren.
bombe smeha
/
pisemska bomba
pismo z razstrelivom, ki eksplodira ob odprtju
2.
teh.
kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom;
jeklenka
:
napolniti bombe s kisikom
3.
pog.,
ekspr.
kar zaradi nenavadnosti, nepričakovanosti vzbudi presenečenje:
nepričakovano je vrgla med zbrano družbo bombo: ušla je od doma
/
kot vzklik
bomba!
●
publ.
poslati silovito bombo v gol
močno, neubranljivo brcniti žogo v gol
;
pog.
seks bomba
spolno zelo privlačna ženska
♦
gastr.
bomba
slaščica v obliki bombe
;
geol.
vulkanska bomba
zaobljena kepa strjene lave
;
med.
kobaltova bomba
aparat za globinsko obsevanje tumorjev
;
voj.
hidrogenska bomba
polnjena z jedrskim strelivom največje sile
;
globinska bomba
za uničevanje podmornic
bombárda
-e
ž
(
ȃ
)
nekdaj
top s kratko cevjo, sprva za kamnite krogle:
bombardêr
-ja
m
(
ȇ
)
bombnik
:
nad mestom so leteli bombarderji
;
težki bombarderji
bombardír
-ja
m
(
í
)
star.
topničar
,
artilerist
:
bombardirji v rjavih uniformah
bombardíranec
-nca
m
(
ȋ
)
pog.
kdor je oškodovan pri bombardiranju:
bombardíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od bombardirati:
a)
doživeti najhujše bombardiranje
;
bombardiranje mest
;
bombardiranje iz zraka
;
hiše, porušene zaradi bombardiranja
b)
elektronsko bombardiranje
;
z bombardiranjem urana so razbili njegovo jedro
bombardírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
metati bombe iz letala ali z artilerijskim orožjem:
jata bombnikov bombardira oporišče
;
bombardirati hišo, mesto
/
pog.,
ekspr.
začel ga je bombardirati s kamenjem
obmetavati
;
pren.,
ekspr.
kar bombardira jih z dopisi in pozivi
♦
fiz.
obstreljevati kako snov s hitrimi elektroni, protoni
bombardíran
-a -o:
bombardirano mesto
bombardírski
-a -o
(
í
)
pridevnik od bombardir:
bombardirska četa
bombardón
-a
m
(
ọ̑
)
glasb.
trobilo z nizko ležečim tonskim obsegom:
trobiti v bombardon
;
vojaški bombardon
bombást
-a
m
(
ȃ
)
1.
bombastičnost
:
besedni bombast Koseskega
2.
ekspr.
kdor bombastično govori:
bombástičen
-čna -o
prid.
(
á
)
pretirano zanosen, stilno nabrekel:
bombastični govori o domovini
;
bombastičen slog
;
bombastične besede
/
bombastična reklama
bombástično
prisl.
:
bombastično govoriti
bombástičnost
-i
ž
(
á
)
pretirana zanosnost, stilna nabreklost:
govornik je zašel v bombastičnost
;
stilna bombastičnost
bombáš
-a
m
(
á
)
voj. žarg.
vojak, ki napada z ročnimi bombami:
prostovoljno se je javil za bombaša
;
napad bombašev
bombáški
-a -o
(
á
)
pridevnik od bombaš:
bombaška četa
bombáž
-a
m
(
ȃ
)
semenska vlakna bombaževca, ki se uporabljajo kot tekstilna surovina:
predelovati bombaž
;
očiščen, surov bombaž
;
egiptovski bombaž
;
obiranje bombaža
;
izdelki iz bombaža
/
gojenje bombaža
bombaževca
//
pog.
tkanina iz te surovine:
bombaž se rad mečka
♦
kem.
strelni bombaž
razstrelivo z veliko rušilno močjo
;
tekst.
dolgovlaknati bombaž
bombážast
-a -o
prid.
(
ȃ
)
pog.
bombažen
:
bombažasto blago
/
bombažaste nogavice
;
bombažasta srajca
bombážen
-žna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bombaž:
bombažno vlakno
/
bombažna preja, tkanina
;
bombažna srajca
;
bombažno platno
/
bombažna industrija
;
bombažna predilnica, tkalnica
/
bombažni nasadi
nasadi bombaževca
bombážev
-a -o
prid.
(
ȃ
)
bombažen
:
bombaževo vlakno
/
bombaževa industrija
bombáževčev
-a -o
(
ȃ
)
pridevnik od bombaževec:
bombaževčev plod
;
bombaževčevo olje
bombáževec
-vca
m
(
ȃ
)
kulturna rastlina, katere semenska vlakna se uporabljajo kot tekstilna surovina:
plantaže bombaževca
;
olje iz semena bombaževca
bombaževína
-e
ž
(
í
)
tkanina iz bombažne preje:
tanka bombaževina
;
jopica iz bombaževine
bombaževínast
-a -o
prid.
(
í
)
ki je iz bombaževine:
bombaževinasta srajca
;
tanke bombaževinaste zavese
/
bombaževinaste rokavice
bómben
-bna -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na bombo:
bombni atentat
;
zračni bombni napad
/
bombno letalo
bombéta
-e
ž
(
ẹ̑
)
krušno pecivo v obliki majhnega hlebčka:
ovsena, polnozrnata bombeta
;
sendviči z bombetami ali žemljami iz polnozrnate moke
;
žemlje, rogljički in bombete
bómbica
-e
ž
(
ọ̑
)
1.
manjšalnica od bomba:
metati bombice
/
vreči pasjo bombico
;
strašilna bombica
v papirček zavita glinena kroglica in žveplo, ki ob udarcu poči
2.
krušno pecivo v obliki majhnega hlebčka:
speči kruhove bombice
;
polnozrnata bombica in zrezek
bombírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
teh.
izbočiti ali zaobliti površino:
bombirati pločevino
;
tapetnik bombira stol
;
nepreh.
konzerva bombira
zaradi strupenih plinov se ji izbočita dno in pokrov
bombíran
-a -o:
bombirana konzerva
;
bombirano dno kotla
bómbnik
-a
m
(
ọ̑
)
veliko letalo, namenjeno za metanje bomb na cilj:
bombniki so bombardirali vojaške centre
;
nad mestom so leteli bombniki
;
atomski bombnik
;
težki bombniki
;
jata bombnikov
;
oporišče za ameriške bombnike
bómbniški
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na bombnik:
bombniška posadka
/
bombniško letalo
bombológ
-a
m
(
ọ̑
)
publ.
pirotehnik
:
bombologi niso našli eksplozivnega telesa
;
policijski bombolog
;
strokovnjaki bombologi
bombon
ipd.
gl.
bonbon
ipd.
bóme
in
bòme
člen.
(
ọ̑; ȍ
)
zastar.
bogme
:
bome, nič me nisi vesel
bómkanje
-a
s
(
ọ̑
)
zastar.
uporabljanje opisnega prihodnjega časa namesto sedanjega časa pri dovršnih glagolih:
bón
-a
m
(
ọ̑
)
dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi denar ali blago:
unovčiti bon
;
kupiti blago na bone
;
del izkupička je dobil v bonih
;
boni in živilske nakaznice
;
bencinski boni
;
bon za kosilo
;
boni za nakup izdelkov v industrijski prodajalni
;
bon v vrednosti sto evrov
/
pokojninski bon
od 1992 do 2002
vrednostni papir, ki ga dobi delavec v rednem delovnem razmerju namesto neizplačanega osebnega dohodka in ga lahko proda ali zamenja za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja
;
študentski bon
enota za uveljavljanje pravice do subvencionirane prehrane za osebe s statusom študenta
♦
fin.
blagajniški bon
začasno potrdilo o prejemu denarja
bóna
-e
ž
(
ọ̑
)
zastar.
varuška
,
pestunja
:
otrok je prepuščen boni
bonáca
-e
ž
(
ȃ
)
popolnoma mirno morje ob brezvetrju:
bila je bonaca in morje se je svetilo
bóna fíde
prisl.
(
ọ̑, ȋ
)
knjiž.
v prepričanju, da je tako prav;
v dobri veri
:
to je storil bona fide
bonapartíst
-a
m
(
ȋ
)
pristaš bonapartizma:
sprva je bil republikanec, nato navdušen bonapartist
bonapartístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na dinastijo Bonapartov ali bonapartiste:
bonapartistični režim
;
del prebivalstva je bil bonapartističen
/
bonapartistične težnje bivšega ministra
bonapartízem
-zma
m
(
ī
)
1.
politično gibanje pristašev dinastije Bonapartov:
sentimentalni bonapartizem
//
oblast, vlada dinastije Bonapartov:
bonapartizem v prvem in drugem cesarstvu
2.
knjiž.
samovlada po zgledu Napoleona Bonaparta:
njegova oblast je že prehajala v bonapartizem
bonapártovski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na dinastijo Bonapartov:
bonapartovska rodbina
bonbón
in
bombón -a
m
(
ọ̑
)
industrijsko izdelana drobna slaščica iz sladkorja in dodatkov, sladkorček:
lizati bonbone
;
čokoladni, mentolni, mlečni bonboni
;
kisli bonboni
;
otrokom je prinesel vrečko bonbonov
;
tovarna čokolade in bonbonov
bonbónček
in
bombónček -čka
m
(
ọ̑
)
nav. ekspr.
manjšalnica od bonbon:
kupiti otrokom bonbončke
;
to dekle je kot bonbonček
bonboniêra
in
bomboniêra
tudi
bonbonjêra
tudi
bombonjêra -e
ž
(
ȇ
)
lepa škatla z boljšimi bonboni:
podarili so ji šopek in bonboniero
;
velika, okrašena bonboniera
//
specializirana trgovina s slaščicami, kavo in brezalkoholnimi pijačami:
bonboniera je odprta vsak dan
bondžóla
in
bondjola -e
[
bondžóla
]
ž
(
ọ̑
)
gastr.
na zraku sušen svinjski vrat:
kupiti bondžolo
bónec
-nca
m
(
ọ̑
)
1.
v budističnem okolju
menih
:
bonec zažiga kadilo
2.
slabš.
vplivna oseba stranke:
nacistični bonci
bonificírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
1.
trg.
dati popust pri prodaji blaga, navadno zaradi slabše kakovosti:
zaradi te napake vam bomo bonificirali
;
bonificirati pri ceni
2.
izboljšati tla:
bonificirati izsušeno močvirje
bonifikácija
-e
ž
(
á
)
1.
trg.
popust pri prodaji blaga, navadno zaradi slabše kakovosti:
dajati kupcem bonifikacije
;
bonifikacija pri ceni
2.
izboljšava tal:
bonifikacija močvirij
3.
šport.
znižanje časa zmagovalcu posamezne etape pri kolesarski tekmi:
zmagovalec je dobil eno minuto bonifikacije
bonít
-a
m
(
ȋ
)
zool.
morska riba z ravnimi temnimi progami na hrbtu, Katsuwonus pelamis:
jata bonitov
bonitéta
-e
ž
(
ẹ̑
)
1.
nav. mn.,
knjiž.
posebna korist, ugodnost, prednost:
uslužbenci podjetja so deležni nekaterih bonitet
;
denarne, materialne bonitete
;
bonitete za člane
;
bonitete in popusti
/
bonitete, privilegiji in ugodnosti
2.
plačilna sposobnost
,
(plačilna) zanesljivost
:
kreditna boniteta
;
boniteta banke, podjetja, stranke
;
boniteta dolžnika, kupca, posojilojemalca
;
dokazilo, podatki o boniteti
/
dobra, visoka boniteta
;
nizka, slaba boniteta
;
ocenjevanje, presoja bonitete
;
sprememba, znižanje bonitete države
bonitetne ocene
3.
agr.
kakovost
,
uporabnost
:
boniteta zemljišča
;
travniki različne bonitete
bonitéten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na boniteto:
bonitetna kartica
;
zbiranje, unovčevanje bonitetnih pik, točk
/
bonitetni podatki
;
bonitetni razred
;
bonitetni sistem
;
bonitetna agencija
ali
hiša
ustanova, ki ocenjuje, presoja plačilno sposobnost, zanesljivost zlasti bank, držav
;
bonitetna ocena
;
bonitetno obdobje, poročilo
/
bonitetni razred zemljišča
bonitíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od bonitirati:
bonitiranje semena
;
bonitiranje zemljišč
bonitírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
agr.
določati kakovost, uporabnost:
bonitirati gozdna zemljišča
bonsáj
-a
m
(
ȃ
)
vrtn.
v posodi gojeno miniaturno drevo ali grm:
posaditi bonsaj
bontón
-a
m
(
ọ̑
)
olikano, lepo vedenje:
ne segaj v besedo, to ni bonton! knjiga o bontonu
;
pren.
bizarnost te osebe sega prek meje literarnega bontona
//
pravila takega vedenja:
držati se bontona
;
kršiti bonton
bontónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na bonton:
bontonska pravila
bónus
-a
m
(
ọ̑
)
1.
posebna, dodatna ugodnost, ki jo lahko kdo izkoristi, zlasti naročnik storitev, kupec:
dobiti, ponujati dodaten bonus
;
mesečni bonus
;
pomladni bonus
;
50-odstotni bonus
;
bonus pri nakupu, zavarovanju
♦
šport.
pravilo v košarki, da se od pete osebne napake v četrtini za vsako osebno napako mečejo prosti meti
2.
posebna ugodnost, denarni dodatek, ki komu pripada za opravljeno delo, dosežke:
visoki bonusi
;
bonus za uspešnost
;
izplačilo bonusov in nagrad
;
bonusi in privilegiji
/
bonus za originalnost
;
bonus za rekord, zmago
//
posebna ugodnost, denarni dodatek, ki komu pripada pri upokojevanju:
bonus za starševstvo, vojaščino
;
pregleden, stimulativen sistem bonusov
;
bonusi in malusi
//
posebna ugodnost, denarni dodatek ob izplačilu zavarovalnine pri avtomobilskem zavarovanju:
popravila zavarovalnici ni prijavil, da ne bi izgubil bonusa
♦
ekon.
dodatni del dobička delniške družbe, ki ga dobi delničar na posamezno zlasti prednostno delnico
3.
prednost 1, 3
:
bonus uravnotežene prehrane je več vlaknin in kakovostnih beljakovin
;
avtorska glasba je dodaten bonus predstave
;
v prid. rabi:
bonus delnice
;
bonus sekunde, točke
;
bonus skladba
bonviván
in
bonvivant -a
[
bonviván
]
m
(
ȃ
)
knjiž.
kdor (rad) dobro, uživaško, brezskrbno živi, dobroživec:
rafiniran bonvivan
bonvivánski
in
bonvivantski -a -o
[
bonvivánski
]
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bonvivane:
bonvivansko življenje
/
bonvivanski lepotec
bór
1
-a
m
(
ọ̑
)
kem.
element, ki nastopa v obliki zelo trdih kristalov ali sivega prahu, element B:
dodajanje bora
;
posledice, znamenja pomanjkanja bora pri rastlinah
;
magnezij in bor
bòr
2
bôra
m
(
ȍ ó
)
iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem:
bori šumijo
/
pogozdovanje krasa z borom
♦
bot.
črni bor
s temno sivo skorjo, Pinus nigra
;
pritlikavi bor
grmičast bor, ki raste v višjih legah; rušje
;
rdeči bor
z rdečkasto skorjo, Pinus silvestris
bòr
3
bôra
m
(
ȍ ó
)
nekdaj
novec majhne vrednosti:
v roke mu je stisnil nekaj borov
//
ekspr.
denar sploh:
nima bora v žepu
;
zadnje bore sem dal
●
star.
biti brez bora in božjaka
popolnoma brez denarja
bòr
4
bôra
m
(
ȍ ó
)
zastar.
boj
:
stopiti v bor
;
viteški bori
borága
-e
ž
(
ȃ
)
bot.
zdravilna ščetinasto dlakava rastlina s svetlo modrimi cveti, Borrago officinalis:
čaj iz borage
bóraks
-a
m
(
ọ̑
)
min.
brezbarvna ali bela rudnina, ki se uporablja kot talilo, mehčalo:
omehčati vodo z boraksom
/
proizvodnja boraksa
bóraksov
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na boraks:
boraksov prah
♦
kem.
boraksov biser
prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov
borát
-a
m
(
ȃ
)
kem.
sol borove kisline:
natrijev borat
bórba
-e
ž
(
ọ̑
)
1.
oborožen spopad;
boj
:
borba se vname
;
poseči v borbo
;
ta človek ni za borbo
;
on je že dolgo v borbi
;
herojska borba naših narodov
;
borba na življenje in smrt
/
narodnoosvobodilna borba
;
pren.
doživlja hude notranje borbe
2.
navadno s prilastkom
idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj:
politična borba
;
borba mnenj
;
borba med desno in levo frakcijo v stranki
/
razredna borba
3.
navadno s prilastkom
prizadevanje za dosego določenega namena:
volilna borba
;
borba za avtonomijo, za oblast
♦
biol.
borba za obstanek
bórben
-a -o
prid.
, bórbenejši
(
ọ̑
)
1.
nanašajoč se na borbo:
postaviti se v borbeni položaj
;
biti v prvi borbeni črti
bojni
;
borbene izkušnje naše armade
;
peti borbene pesmi
/
borbeni pozdravi
2.
ki se vneto, vztrajno bori:
borben človek
;
on je že po naravi borben
/
v četi je vladal borben duh
bórbeno
prisl.
:
naši šahisti so igrali zelo borbeno
;
borbeno razpoložena mladina
bórbenost
-i
ž
(
ọ̑
)
lastnost borbenega človeka:
borbenost mu sije z obraza
;
ti ljudje nimajo nobene borbenosti
;
krepiti borbenost
bórčevski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na borce:
partizanske in borčevske organizacije
bórd
-a
m
(
ọ̑
)
pog.
deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic;
snežna deska
:
tekmovalni bord
;
test bordov in ostale opreme
bórdanje
-a
s
(
ọ̑
)
glagolnik od bordati:
bordanje je čedalje bolj priljubljeno
bórdar
-ja
m
(
ọ́
)
pog.
kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski;
deskar
:
z zavistjo gledam za bordarji, ki švigajo mimo mene
//
športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski:
slovenski bordar je na tekmi paralelnega veleslaloma za svetovni pokal osvojil tretje mesto
bórdati
-am
nedov.
(
ọ̑
)
pog.
ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu;
deskati
1
:
pozimi je veliko bordal
bordél
-a
m
(
ẹ̑
)
pog.
javna hiša:
pristaniški bordel
;
dekleta iz bordelov
/
ekspr.
ne trpim bordela v svoji hiši
bordélski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na bordel:
bordelska dekleta
bórder
-ja
m
(
ọ́
)
pog.
kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski;
deskar
:
uredili so moderno progo za borderje
//
športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski:
v smučarskem središču je potekalo tekmovanje alpskih smučarjev in borderjev
bordírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
obrt.
delati borduro:
bordó
1
-ja
m
(
ọ̑
)
bordojec
:
piti bordo
bordó
2
--
prid.
(
ọ̑
)
podoben barvi rdečega vina, temno rdeč:
njena obleka je bila bordo
;
bordo barva
bordójec
-jca
m
(
ọ̑
)
vino iz okolice Bordeauxa, navadno rdeče:
nalijte mu bordojca
;
steklenica pristnega bordojca
bordójski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na Bordeaux:
bordojsko vino
♦
agr.
bordojska brozga
škropivo iz modre galice in apna
bordonál
-a
m
(
ȃ
)
les.
na kvadratni prerez tesan ali žagan les za ladjedelništvo:
bordóški
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na Bordeaux:
bordoška vina
♦
agr.
bordoška brozga
škropivo iz modre galice in apna
;
gost.
bordoška steklenica
steklenica s kratkim vratom za temna in rdeča vina, 0,7 l
bordúra
-e
ž
(
ȗ
)
obrobni okrasni trak ali pas na predmetih, obroba:
blazina z belimi čipkastimi bordurami
;
vezena bordura
;
krilo s široko borduro spodaj
/
pročelje ima ozko borduro iz opeke
bordúren
-rna -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na borduro:
bordurni okras, pas
bordúrica
-e
ž
(
ȗ
)
manjšalnica od bordura:
bóre
1
--
prid.
(
ọ̄
)
1.
ekspr.
po vrednosti, količini majhen, nezadosten:
taka bore dota
/
s tem bore orožjem ne boš nič opravil
//
star.
usmiljenja, pomilovanja vreden;
ubog
:
bore kmet
;
bore sinko
2.
v prislovni rabi
poudarja majhno količino:
v bore petih letih
//
z rodilnikom
še tisto bore trave so poteptali
;
še to bore spanja mi je ukradel
bóre
2
člen.
(
ọ̄
)
ekspr.,
navadno v zvezi z
malo
izraža prav majhno stopnjo:
o njem vemo bore malo
;
v povesti je bore malo izvirnega
boreál
-a
m
(
ȃ
)
geol.
prva toplejša doba ob koncu pleistocena:
toplo podnebje v borealu
boreálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
bot.,
geogr.
značilen za severno poloblo:
borealni iglasti gozd
;
borealna klima
bórec
-rca
m
(
ọ̑
)
1.
udeleženec oboroženega spopada, vojak:
to je bil star in izkušen borec
;
borec iz prve svetovne vojne
/
španski borec
tuji prostovoljec v španski državljanski vojni na strani republikancev
//
udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja:
borci so šli v napad
;
borec Cankarjeve brigade
/
borec iz enainštiridesetega leta
udeleženec boja od leta 1941
2.
kdor si zelo prizadeva za kaj:
borec za mir
;
borec za pravico, za svobodo
borélija
-e
ž
(
ẹ́
)
1.
biol.
spiralasta bakterija, ki jo med gostitelji prenašajo zlasti klopi, Borrelia:
v Sloveniji je z borelijo okuženih veliko klopov
2.
bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega s tako bakterijo,
med.
lymska bolezen
,
lymska borelioza
:
zboleti za borelijo
;
zdravljenje borelije v akutni fazi
borélijski
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na borelijo:
borelijska okužba
/
borelijski klop
borelióza
-e
ž
(
ọ̑
)
bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo,
med.
lymska bolezen
,
lymska borelioza
:
borelioza lahko povzroči resne zdravstvene zaplete
;
zboleti za boreliozo
bóren
-rna -o
prid.
, bórnejši
(
ọ́ ọ̄
)
knjiž.
po vrednosti, količini majhen, nezadosten:
borno premoženje
;
živeti od bornega zaslužka
/
svetila je samo borna lučka
;
svet, porasel z borno travo
;
ekspr.
borna domišljija
//
reven
,
siromašen
:
to so bili borni ljudje
/
borna koča, obleka
bórno
prisl.
:
biti borno oblečen
bórgis
-a
m
(
ọ̑
)
tisk.
tiskarska črka srednje velikosti med petitom in garmondom:
članek v borgisu
bóri
-a -o
prid.
(
ọ̄
)
1.
ekspr.
po vrednosti, količini majhen, nezadosten:
preživlja se z boro plačo
/
še borega stola ne vzdignem, tako sem slab
//
star.
usmiljenja, pomilovanja vreden;
ubog
:
toča je zelo prizadela bore kmete
2.
v prislovni rabi
poudarja majhno količino:
le še borih pet dni mu je ostalo za učenje
borílec
-lca
[
boriu̯ca
tudi
borilca
]
m
(
ȋ
)
1.
star.
borec
,
vojak
,
bojevnik
:
borilca je zadela krogla
/
borilec za narod
2.
šport.
tekmovalec v boksu, rokoborbi, sabljanju:
borilec v ringu
borílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
šport.
nanašajoč se na boks, rokoborbo, sabljanje:
borilni športi
;
borilne vaje
borílka
-e
[
borilka
in
boriu̯ka
]
ž
(
ȋ
)
star.
borka
1
,
bojevnica
:
hrabre borilke
/
borilka za ženske pravice
borílnica
-e
ž
(
ȋ
)
knjiž.
prostor za vaje v sabljanju, boksu, rokoborbi:
mnogo časa je prebil v borilnici
borílski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na borilce ali borilne športe:
borilska oprema
;
borilska pravila
boríšče
-a
s
(
í
)
1.
tekmovalni prostor za boks, rokoborbo, sabljanje:
boksarsko borišče
;
navijači okrog borišča
2.
star.
bojišče
:
mnogo jih je padlo na borišču
borítelj
-a
m
(
ȋ
)
zastar.
borec
,
vojak
,
bojevnik
:
umiranje boriteljev
/
boritelj za resnico
boríti se
-ím se
nedov.
(
ī í
)
1.
udeleževati se oboroženega spopada, boja:
boriti se s sovražnikom
;
junaško se je boril
;
bataljon se je boril do zadnjega moža
;
boriti se na nož, na življenje in smrt
;
boril se je kakor lev
;
pren.
boriti se zoper obup
;
boriti se sam s seboj
;
boriti se s težavami
;
več ur se je boril z valovi
2.
zelo si prizadevati za kaj:
tekmovalec se bori za prvo mesto
;
boriti se za kruh, za obstoj, za pravice
;
bori se, da bi obdržal svoj položaj
//
v zvezi s
s, z
s težavo upirati se čemu:
boriti se s solzami, s spancem
3.
ekspr.
težko hoditi skozi kaj ovirajočega:
boriti se skozi zamete
●
šalj.
že štiri dni se krepko bori s cvičkom
ga pije
;
boriti se s smrtjo
biti v agoniji, umirati
;
v Parizu se je hudo boril s francoščino
jo je težko in slabo govoril
;
knjiž.
boriti se z mlini na veter
spopadati se z namišljeno nevarnostjo
;
publ.
boriti se z ramo ob rami
skupaj, složno
borèč se
-éča -e:
boreč se za enakopravnost
;
boreče se države
borjáč
-a
m
(
á
)
1.
nar.
kraško dvorišče:
In ko ji je roka sama po sebi v temi padla na kljuko kolone, je začutila, da je končno doma: borjač, latnik, pod latnikom kockasto pristriženi pušpani
(A. Rebula)
2.
nar. dolenjsko
ograjen prostor za prašiče:
zapahniti borjač
borják
-a
m
(
á
)
nar.
borjač
:
okna gledajo na borjak
/
prašiče so nagnali v borjak
borjênje
-a
s
(
é
)
1.
glagolnik od boriti se:
podleči v borjenju
;
zagrizeno borjenje
/
borjenje za osebne cilje
2.
šport.
boksarski, rokoborski, sabljaški šport:
učitelj borjenja
;
meči za borjenje
bórka
1
-e
ž
(
ọ̑
)
1.
udeleženka jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja:
borka udarne divizije
2.
ženska, ki si zelo prizadeva za kaj:
borka za svobodo, za mir
bórka
2
-e
ž
(
ọ̄
)
nar. dolenjsko
bor
2
:
diši po rožah in borki
borníran
-a -o
prid.
(
ȋ
)
knjiž.,
nav. slabš.
omejen
,
neumen
:
bornirani malomeščani
;
drži se svojih borniranih principov
borníranec
-nca
m
(
ȋ
)
knjiž.,
nav. slabš.
omejen, neumen človek:
ima ga za borniranca
borníranost
-i
ž
(
ȋ
)
knjiž.,
nav. slabš.
omejenost
,
neumnost
:
v svoji borniranosti ne more razumeti tega
;
kulturna borniranost
bornít
-a
m
(
ȋ
)
min.
rudnina rdečkasto vijoličasti bakrov železov sulfid:
bórnost
-i
ž
(
ọ́
)
knjiž.
lastnost bornega:
bornost obleke
/
sramuje se svoje bornosti
bórov
1
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na element bor:
borove rudnine, spojine
/
borova kislina
;
borov vazelin
borvazelin
bôrov
2
-a -o
tudi
borôv
tudi
boròv -ôva -o
prid.
(
ó; ó; ȍ ó
)
nanašajoč se na bor
2
:
borov les
;
borov storž
;
borove iglice
/
smrekovi in borovi gozdovi
♦
zool.
borov prelec
borôvčev
-a -o
(
ō
)
pridevnik od borovec:
borovčev nasad
borôvčica
-e
ž
(
ō
)
nar.
taščica
:
V hribu za hišo je zapela borovčica
(J. Jalen)
borôvec
-vca
m
(
ō
)
nar.
bor
2
:
po hribu so rasli mladi borovci
;
šumeči, temni borovci
/
ob vznožju hriba se razprostira borovec
borov gozd
borovíca
-e
ž
(
í
)
nar. vzhodno
brin
borovína
-e
ž
(
í
)
borov les:
omara iz borovine
borôvje
-a
s
(
ȏ
)
borov gozd:
iti skozi borovje
;
skrivati se v borovju
;
gosto, temno borovje
borôvka
-e
ž
(
ō
)
bot.
slabša užitna goba svetlo rjave barve;
kravjača
borovníca
-e
ž
(
í
)
nav. mn.
nizka, grmičasta gozdna rastlina ali njene užitne črne jagode:
borovnice cvetejo
;
nabirati, prodajati borovnice
borovníčar
-ja
m
(
ȋ
)
zastar.
borovničevec
:
steklenica borovničarja
borovníčev
-a -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na borovnice:
borovničev grmiček
/
borovničev sok
;
borovničev zavitek
borovníčevec
-vca
m
(
í
)
žganje iz borovnic:
izvrsten, star borovničevec
/
razredčiti borovničevec
sok iz borovnic
borovníčevje
-a
s
(
í
)
borovničevo grmičje:
ob poti je rastlo borovničevje
;
hoditi po borovničevju
borovníčje
-a
s
(
ȋ
)
borovničevje
:
zeleno borovničje
borovníčji
-a -e
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na borovnice:
borovničja stebelca
/
borovničje vino
borsalíno
-a
m
(
ȋ
)
moški klobuk iz tanke, mehke klobučevine:
mož z borsalinom
bórša
-e
ž
(
ọ̑
)
pog.
vrečasta torba za čez ramo:
vse telovadne potrebščine je nosil v borši
bóršč
-a
m
(
ọ̑
)
v ruskem okolju
juha iz rdeče pese, z zeljem in začimbami:
v kuhinji je dišalo po boršču
;
ukrajinski boršč
♦
gastr.
gosta juha iz zelenjave in mesa, obarvana z rdečo peso
bòršt
bôršta
m
(
ȍ ó
)
nar.
gozd
:
zeleni boršti
Bórštnikov
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
gled.,
v zvezi
Borštnikov prstan
prstan kot priznanje najboljšemu slovenskemu gledališkemu igralcu za življenjsko delo:
bórvazelín
-a
m
(
ọ̑-ȋ
)
antiseptično sredstvo iz vazelina in borove kisline:
namazati odrgnino z borvazelinom
bórza
-e
ž
(
ọ̑
)
1.
ustanova za trgovanje z vrednostnimi papirji ali blagom:
borza danes ne posluje
;
trgovati na borzi
;
stanje tečajev na borzi
/
blagovna borza
/
igrati na borzi
špekulirati s padanjem in dviganjem cen
/
borza znanja
informacijsko središče, v katerem se zbirajo, urejajo in posredujejo podatki o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo
;
pog.
borza dela
urad za posredovanje dela; trg dela
♦
fin.
efektna borza
2.
v zvezi
črna borza
nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji:
ukvarjati se s črno borzo
/
prodati, kupiti na črni borzi
bórzen
-zna -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na borzo:
borzni papirji
;
borzni posli
;
borzne kupčije
;
borzna poročila
♦
ekon.
borzni mešetar
borzni posrednik
;
borzni posrednik
kdor opravlja borzne posle po nalogu komitenta
;
borzno posredovanje
opravljanje borznih poslov po nalogu komitenta
;
borzni tečaj
na borzi ugotovljena cena
borzijánec
-nca
m
(
ȃ
)
kdor se ukvarja z borznimi posli:
zbrali so se finančniki in borzijanci
/
slabš.
nisem nikak borzijanec
borzijánski
-a -o
(
ȃ
)
pridevnik od borzijanec:
zmagal je njegov borzijanski nagon
bórznik
-a
m
(
ọ̑
)
kdor se ukvarja z borznimi posli:
glasilo francoskih borznikov
bórzništvo
-a
s
(
ọ̑
)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z borznimi posli:
razmah borzništva v devetdesetih letih
bórznoposrédniški
-a -o
prid.
(
ọ̑-ẹ̑
)
nanašajoč se na borzne posrednike ali borzno posredovanje:
borznoposredniški zastopnik
;
borznoposredniška družba
/
borznoposredniška hiša
borzój
-a
m
(
ọ̑
)
vet.
velik, zelo vitek lovski ali športni pes z dolgo dlako in vzbočenim hrbtom:
gojiti borzoje
bôs
1
-a
tudi
bòs bôsa
in
boss -a
[
tretja oblika
bôs
tudi
bòs bôsa
]
m
(
ȏ; ȍ ȏ
)
v ameriškem okolju
šef
1
,
vodja
1
:
oblast bosov
//
vodja kake organizirane skupine, navadno gangsterske:
bós
2
bôsa -o
tudi
-ó
prid.
(
ọ̑ ó
)
1.
ki ni obut:
poleti je navadno bos
;
iti, hoditi bos
;
otroci tekajo bosi okrog hiše
/
obuti čevelj na boso nogo
golo, brez nogavic
;
star.
fant je bil bosih nog
2.
ki je brez podkev, nepodkovan:
voziti z bosim konjem
/
star.
bos voz
neokovan
3.
ekspr.
neosnovan
,
neresničen
:
taka trditev je bosa
●
ekspr.
otroci so že skoraj bosi
imajo slabe čevlje, potrebni so novih
;
ekspr.
ta je pa bosa
to ni res, to je izmišljeno
;
preg.
kovačeva kobila je zmeraj bosa
pri poklicnih storitvah svojca pridejo domači zadnji na vrsto
bosáč
-a
m
(
á
)
zastar.
bos človek:
bosánčica
-e
ž
(
ā
)
cirilska pisava, nekdaj razširjena zlasti v Bosni:
tiskati v bosančici
bosánec
-nca
m
(
ā
)
pog.
bosanski konj:
bosánski
-a -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na Bosance ali Bosno:
bosanski običaji
;
bosanske preproge
/
bosanski konj
konj majhne rasti, uporaben zlasti za prenašanje tovorov
bosánščina
-e
ž
(
ā
)
bosanski jezik:
udeleženci seminarja so se naučili osnovnega sporazumevanja v bosanščini
;
prevajati v bosanščino
;
hrvaščina, srbščina in bosanščina
bosáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
ekspr.
hoditi bos:
kot otrok sem vse poletje bosal
/
bosati po dvorišču
bôsec
in
bósec -sca
m
(
ō; ọ̑
)
zastar.
bos človek:
ubogemu boscu je kupil čevlje
bósenski
-a -o
[
bosənski
]
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na Bosno:
neprehodni bosenski gozdovi
/
bosenski tobak
;
bosenska preproga
bosílje
-a
s
(
ȋ
)
knjiž.
bazilika
2
,
bažiljka
:
šopek bosilja
bosíljek
-jka
m
(
ȋ
)
nar.
prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina;
bazilika
2
:
dehteči bosiljek
bosírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
arhit.
površinsko obdelati kamen:
bosják
-a
m
(
á
)
1.
zastar.
bos človek:
za njo je počasi hodil bosjak
2.
knjiž.,
zlasti v ruskem okolju,
nekdaj
revež
,
brezdomec
,
potepuh
:
družil se je z bosjaki in tatovi
/
Gorki je ustvaril v literaturi tip bosjaka
bosjáški
-a -o
(
á
)
pridevnik od bosjak 2:
bosjaško življenje
bosjáštvo
-a
s
(
ȃ
)
knjiž.,
zlasti v ruskem okolju,
nekdaj
družbeni sloj bosjakov:
zbralo se je bosjaštvo iz vse okolice
//
življenje ali nazori bosjakov:
otresel se je bosjaštva
;
bedno bosjaštvo
bóskopski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
agr.,
v zvezi
boskopski kosmač
zimsko jabolko s hrapavo lupino rjaste barve:
bósman
-a
m
(
ọ̄
)
etn.
pletena pogača, zlasti ženitovanjska, znana v Prekmurju in Prlekiji:
razrezati bosman
Bósna
-e
ž
(
ọ̑
)
pog.,
ekspr.,
navadno kot podkrepitev,
v zvezah:
kar pusti vse skupaj, pa mirna Bosna
saj je vseeno
;
tako bo, kot sem rekel, in mirna Bosna
o tem ne bomo več govorili
bosonóg
-a -o
prid.
(
ọ̑ ọ̄
)
knjiž.
bos
2
:
bosonogo dekletce
/
bosonog konj
♦
rel.
bosonogi avguštinci
strožji red avguštincev
bosonóžec
-žca
m
(
ọ̑
)
knjiž.,
ekspr.
bos človek, navadno otrok:
mali, umazani bosonožci
bosopét
in
bosopèt -éta -o
prid.
(
ẹ̑; ȅ ẹ́
)
ekspr.
bos
2
:
gologlav in bosopet deček
;
bosopeti paglavci skačejo po travniku
bosopétec
-tca
m
(
ẹ̑
)
ekspr.
bos človek, navadno otrok:
vaški bosopetci
bosopétiti
-im
nedov.
(
ẹ́ ẹ̑
)
ekspr.
hoditi bos:
še v nedeljo je bosopetila
/
vsak dan je moral celo uro bosopetiti do šole
bosopétka
-e
ž
(
ẹ̑
)
ekspr.
bosa ženska, navadno deklica:
majhna bosopetka
bosopétnik
-a
m
(
ẹ̑
)
ekspr.
bos človek, navadno otrok:
bosopetniki in kratkohlačniki
bosôta
-e
ž
(
ó
)
knjiž.
stanje bosega človeka:
bossa nova
bosse nove
[
bósa nôva
]
ž
(
ọ̑, ȏ
)
ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Brazilije:
plesati bosso novo
//
skladba za ta ples:
bôsti
bôdem
nedov.
, bôdel
in
bódel bôdla,
stil.
bòl bôla
(
ó
)
1.
zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino:
trnje me bode
;
pesek ga je bodel v bose noge
/
osat bode
/
ostra svetloba me je bodla v oči
;
pren.
misel na tiste ljudi ga več ne bode
;
njihov prezir ga bode
;
v srce ga bode propadanje domače hiše
//
brezoseb.
čutiti ostro bolečino:
če hodim bos, me bode
/
v prsih, pod rebri ga bode
2.
delati vbode, vbodljaje:
z iglo je bodla v tkanino
;
pren.
oči so svetlo žarele in bodle vanj
;
brez besed stoji in bode v tla
3.
prodirati, riniti iz česa:
trava je bodla iz peska
;
žito že bode iz zemlje
●
ta krava bode
rada napada z rogovi
;
naš uspeh jih bode (v oči)
nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha
;
njeno vedenje bode v oči
je zelo opazno
;
vonj po pečenki ga bode v nos
vznemirja, draži
;
resnica v oči bode
človek ne mara neprijetne resnice
bôsti se
napadati se z rogovi:
vola se bodeta
;
pren.
ali naj se vse življenje bodem z njim? ne bom se več bodel s teboj
●
ekspr.
ne bodi se z bikom
ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom
;
knjiž.,
ekspr.
bodel se je s hudimi skrbmi
mučil;
prim.
bodeč
bóston
-a
m
(
ọ̑
)
1.
ameriška igra s kartami za štiri osebe:
gostje so zaigrali partijo bostona
2.
ameriški ples v ritmu počasnega valčka:
plesati boston
bošnjáški
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na Bošnjake:
bošnjaška manjšina
;
bošnjaška stranka
;
bošnjaško prebivalstvo
bóštvo
-a
s
(
ọ̑
)
star.
božanstvo
,
bog
:
milost boštva
bòt
in
bót
povdk.
(
ȍ; ọ̑
)
pog.
brez dolga, brez obveznosti, na čistem:
vrnil sem ti in zdaj sva bot
;
pustite vi mene, jaz pa bom vas, pa smo si bot
;
nekaj dodaj, pa si bova lepo bot
bóta
-e
ž
(
ọ̄
)
nav. mn.,
nar.
usnjena golenica:
škornji so imeli med peto in visoko boto lepe gube
//
nar. zahodno
škorenj
:
bil je v kratki suknji in botah
botáničarka
-e
ž
(
á
)
strokovnjakinja za botaniko:
botáničen
-čna -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na botaniko:
botanična terminologija
;
botanično ime
/
botanična zbirka
;
botanični rezervat
območje, ki je zavarovano zaradi redkih ali ogroženih pomembnih rastlinskih vrst
;
botanični vrt
vrt, v katerem gojijo rastline za študijske in splošno izobraževalne namene
botánik
-a
m
(
á
)
strokovnjak za botaniko:
zborovanje botanikov in zoologov
botánika
-e
ž
(
á
)
veda o rastlinah:
dognanja v botaniki
/
tretjo uro je na urniku botanika
botániški
-a -o
prid.
(
á
)
zastar.
botaničen
:
botaniški vrt
botanizírati
-am
nedov.
(
ȋ
)
opazovati ali zbirati rastline v študijske namene:
učenci so letos pridno botanizirali
;
botanizirati v gozdu
bótanje
-a
s
(
ọ̄
)
glagolnik od botati se:
po dolgem botanju je trgovec popustil pri ceni
bótati se
-am se
nedov.
(
ọ̄
)
star.
pogajati se, mešetariti:
z njenimi starši se je botal za doto
;
botati se za plačilo
botéga
-e
ž
(
ẹ̑
)
nar. primorsko
manjša trgovina:
tržaške botege
bóter
-tra
m
(
ọ́
)
1.
zastopnik otroka pri krstu ali priča pri birmi:
kdo bo tvoj boter
;
biti, iti za botra
;
birmanski, krstni boter
;
pren.
tej komediji so kumovali razni literarni botri
//
navadno kot nagovor
starejši znan moški;
stric
:
boter, kam pa greste?
/
iron.,
šalj.
ej, ne verjamem ti, boter!
/
pesn.
boter Mesec
2.
nekdaj
častni zastopnik otroka pri vpisu osebnega imena v rojstno matično knjigo:
3.
kdor tujemu otroku, znanemu ali neznanemu, gmotno pomaga, zlasti pri šolanju:
boter enkrat na leto prejme poročilo, kako je bil njegov denar porabljen
botíti
-ím
nedov.
(
ī í
)
agr.
vlažiti seme pred sajenjem ali setvijo, da bolje kali:
botiti fižol, žito
bótoks
-a
m
(
ọ̑
)
zdravilo, ki vsebuje očiščen botulin in se uporablja pri povečanem delovanju mišic ali žlez:
injekcija botoksa
//
tako zdravilo, uporabljeno v estetske namene, zlasti za odpravljanje obraznih gub:
vse več ljudi se odloča za posege z botoksom in lepotne operacije
bótra
-e
ž
(
ọ́
)
1.
rel.
zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi:
botra je nesla otroka h krstu
;
teta ji bo za botro
;
birmanska botra
//
navadno kot nagovor
starejša znana ženska;
teta
:
botra, kaj se je pa zgodilo
/
iron.,
šalj.
botra, to pa ne bo držalo!
●
tako je bil pijan, da je mački botra rekel
da se ni zavedal, kaj dela
2.
častna zastopnica otroka pri vpisu osebnega imena v rojstno matično knjigo:
bótrček
-čka
m
(
ọ̄
)
ekspr.
manjšalnica od boter:
kdo bo pa botrček
/
botrček, kupi nam cukra
bótrica
-e
ž
(
ọ́
)
ekspr.
manjšalnica od botra:
botrica ji je kupila uro
/
botrica, še žal ti bo!
botríja
-e
ž
(
ȋ
)
nar.
botrinja
,
botrina
:
v nedeljo bodo imeli botrijo
/
skleniti botrijo
botrína
-e
ž
(
í
)
1.
botrsko razmerje:
biti v botrini
2.
gostija ob krstu;
botrinja
botríniti
-im
nedov.
(
í ȋ
)
zastar.
biti glavni vzrok česa;
botrovati
:
tej umetnosti je botrinil takratni razburkani čas
botrínja
-e
ž
(
í
)
1.
gostija ob krstu:
povabiti na botrinjo
;
biti na botrinji
//
jedi na tej gostiji:
skromno botrinjo so kaj hitro pojedli
2.
botrsko razmerje;
botrina
,
botrstvo
botrínjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na botrinjo:
botrinjsko vino
botrínstvo
-a
s
(
ȋ
)
botrsko razmerje:
odkloniti botrinstvo
;
v botrinstvu so si
bótrn
-a -o
prid.
(
ọ̄
)
nar.
ki je v botrskem razmerju:
bili so si botrni
;
sam.:
kaj meniš o teh botrnih
bótrov
-a -o
prid.
(
ọ́
)
nanašajoč se na botre:
botrovo darilo
;
sam.:,
nar.
botrovi so dobri ljudje
člani botrove družine
botrovánec
-nca
m
(
á
)
otrok v odnosu do botra, človeka, ki mu gmotno pomaga, zlasti pri šolanju:
v zahvalo botrovanec neznanemu botru občasno napiše pismo
;
osebni stik z botrovancem
botrováti
-újem
nedov.
(
á ȗ
)
1.
publ.
biti glavni vzrok česa:
mnogim prometnim nesrečam botruje alkohol
;
neuspehu prireditve je botrovala slaba organizacija
/
tudi sneg je botroval porazu naše ekipe
2.
knjiž.
biti za botra:
botrovala je skoraj vsem otrokom v vasi
bótrski
-a -o
prid.
(
ọ̄
)
nanašajoč se na botre:
prodajalci botrskih darov
/
botrsko razmerje
bótrstvo
-a
s
(
ọ̄
)
botrsko razmerje:
bila sta si v botrstvu
;
krstno botrstvo
botulín
-a
m
(
ȋ
)
strup, ki ob zaužitju povzroča botulizem:
pred časom so v premazu za tiramisu odkrili botulin
//
ta strup, v majhnih odmerkih rabljen kot zdravilo pri povečanem delovanju mišic ali žlez;
botoks
:
injekcija botulina
/
pomlajevanje z botulinom
botulízem
-zma
m
(
ī
)
med.
zastrupitev s konzervirano hrano, okuženo z bakterijo:
izbruh, primeri botulizma
;
oblike botulizma
;
pogin, smrt zaradi botulizma
bouclé
-ja
in
buklé -êja
[
buklé -êja
]
m
(
ẹ̑ ȇ
)
tkanina iz niti z drobnimi zankami:
plašč iz boucléja
♦
tekst.
nit z drobnimi zankami
;
v prid. rabi:
žametne in bouclé preproge
boutique
-a
[
butík
]
m
,
tudi
--
ž
(
ȋ
)
butik
:
odprli so nov boutique
;
oblačila iz boutiqua
/
stil boutique
bovín
-a -o
prid.
(
ȋ
)
vet.,
navadno v zvezi
bovina spongiformna encefalopatija
nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka:
izbruh bovine spongiformne encefalopatije [BSE]
bôvla
-e
ž
(
ȏ
)
mrzla pijača iz vina, sadja in sladkorja:
pripraviti bovlo
;
jagodna bovla
;
kozarci za bovlo
//
trebušasta steklena posoda s pokrovom za to pijačo:
bowling
-a
[
bôu̯ling-
]
m
(
ȏ
)
šport.
(športna) igra, pri kateri se mečejo krogle s tremi luknjami za prste proti desetim kegljem, postavljenim v določenem redu:
tekmovati v bowlingu
boy
-a
[
bôj
tudi
bój
]
m
(
ȏ; ọ̑
)
hotelski uslužbenec, ki opravlja manjše posle:
boyi v livrejah
bóza
-e
ž
(
ọ̑
)
osvežujoča orientalska pijača iz koruzne moke in sladkorja:
piti bozo
;
ugasiti žejo z bozo
bóžanje
-a
s
(
ọ̑
)
glagolnik od božati:
rahlo božanje
božánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
značilen za božanstvo:
božanska pravičnost
//
ekspr.
čudovit
,
izvrsten
,
sijajen
:
povsod je vladal božanski mir
;
božanski prizor
;
pog.
v tej obleki si božanska
/
pog.
pridi plavat, voda je božanska
božánsko
prisl.
:
kava je božansko zadišala
božánskost
-i
ž
(
ȃ
)
narava, lastnosti boga, božanstva:
Grki so pripisovali herojem božanskost
/
svet glasbe je zanj izgubil nekaj božanskosti
božánstven
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na božanstvo:
božanstvena načela
božánstvenost
-i
ž
(
ȃ
)
narava, lastnosti boga, božanstva:
zanj je bila vsa narava polna božanstvenosti
♦
rel.
božanstvenost Kristusove osebnosti
//
knjiž.,
ekspr.
izredna lepota:
božanstvenost pogleda na gore
božánstvo
-a
s
(
ȃ
)
božansko bitje, bog:
antična božanstva
//
rel.
narava, lastnosti boga:
verovati v Kristusovo božanstvo
bóžati
-am
nedov.
(
ọ̑
)
1.
ljubkujoče premikati roko po čem:
božati otroka po laseh
/
starček boža toplo peč
;
pren.
njene oči so ga božale
;
božati s pogledom
2.
knjiž.
povzročati prijeten, ugoden občutek:
veter boža lica
;
žarki božajo obraz
;
pren.
prijazne besede božajo uho
;
pesem jim je božala srce
●
ekspr.
življenje me ni božalo
v življenju se mi je slabo godilo
;
ekspr.
če ga dobim v roke, ga ne bom božal
ne bom z njim prizanesljivo ravnal
božajóč
-a -e:
božajoč glas, pogled
;
prisl.:
božajoče se je dotaknila njegove roke
bóžček
-čka
m
(
ọ̑
)
ubožček
,
revček
:
lačen si, božček
bóžec
-žca
m
(
ọ̑
)
ubožec
,
revež
bóžica
1
-e
ž
(
ọ̑
)
star.,
v mnogoboštvu
žensko božansko bitje;
boginja
:
božica Afrodita
;
božica ljubezni
;
zdela se mu je kot mlada božica
bóžica
2
-e
ž
(
ọ̑
)
ubožica
,
revica
:
pokliči jo, božico
bôžič
-íča
m
(
ó í
)
1.
v krščanstvu
praznik Kristusovega rojstva:
obhajati božič
;
pričakovali smo te o božiču
;
darilo za božič
2.
mn.,
nar.
božič, novo leto in (sveti) trije kralji:
ker je bila o božičih huda zima, ni mogel domov
(I. Šorli)
♦
etn.
panj, debelo poleno, ki na božični večer gori v peči
Božíček
-čka
m
(
ȋ
)
po izvoru mitološka oseba iz severnih krajev, upodobljena navadno kot dobrodušen, krepek starec z dolgo belo brado v (zlasti) rdeči obleki, ki okoli božiča obdaruje otroke:
kmalu bo prišel Božiček
;
Božiček ji je prinesel jopico
božíčen
-čna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na božič:
božični dan
;
božični prazniki
;
božični večer
večer pred božičem
/
delati božično drevesce
♦
vrtn.
božični kaktus
členkast kaktus z živo rdečimi cveti, Epiphyllum
;
božične jagode
lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum
božičeváti
-újem
nedov.
(
á ȗ
)
v krščanskem okolju
praznovati božič:
božičevali so doma
božíčnica
-e
ž
(
ȋ
)
1.
denarni dodatek, ki ga zlasti ob uspešnem poslovanju podjetja, ustanove ob koncu leta v enakem znesku prejme vsak zaposleni:
dobiti, prejeti božičnico
;
izplačilo božičnice
;
plača, regres in božičnica
/
ekspr.
simbolična božičnica
2.
prireditev z božičnim glasbenim in literarnim programom, ki poteka v cerkvi pol ure pred polnočnico:
pred polnočnico so mladi naše župnije pripravili božičnico
3.
nekdaj
božična prireditev z obdarovanjem:
pripravljati božičnico
;
božičnica za otroke iz predmestja
/
dobil je od doma paket z božičnico
božíčnik
-a
m
(
ȋ
)
etn.
obredni kruh, pečen za božične praznike:
na mizi je bil božičnik
;
tudi živina je dobila kos božičnika
božják
-a
m
(
á
)
nekdaj
novec majhne vrednosti:
stisnil mu je v roke tri božjake
//
ekspr.
denar sploh:
nima božjaka v žepu
;
biti brez božjaka
●
star.
biti brez bora in božjaka
popolnoma brez denarja
božjakovína
-e
ž
(
í
)
les božjega drevca:
božjást
-i
ž
(
ȃ
)
živčna bolezen s krči in nezavestjo,
med.
epilepsija
:
imeti božjast
;
napad božjasti
/
božjast ga lomi, meče, vije
;
božjast ga je vrgla
imel je napad božjasti
božjásten
-tna -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na božjast:
božjastni krči
;
božjastni napad
/
božjasten človek
;
ker je božjasten, ni za težko delo
;
začela se je zvijati kot božjastna
božjástnež
-a
m
(
ȃ
)
kdor ima božjast:
bil je videti kot božjastnež
božjástnica
-e
ž
(
ȃ
)
ženska, ki ima božjast:
krči božjastnice
božjástnik
-a
m
(
ȃ
)
kdor ima božjast:
pomagati božjastniku
;
božjastnika je vrglo
;
zvilo ga je kakor božjastnika
božjástnost
-i
ž
(
ā
)
božjast
:
odtlej se je pri njem pojavljala božjastnost
//
značilnost božjastnega človeka:
bôžje
-ega
s
(
ó
)
star.
1.
božjast
:
božje ga je metalo, vrglo
2.
kap
2
,
mrtvoud
:
božje ga je udarilo, zadelo
;
elipt.
ne hodi po soncu, te bo božje
božjepóten
-tna -o
prid.
(
ọ̑
)
romarski
:
božjepotna cerkev
/
pred cerkvijo prodajajo božjepotne spominčke
božjepótnik
-a
m
(
ọ̑
)
romar
:
božjepotniki so prišli od daleč
;
procesije božjepotnikov
božjepráven
-vna -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na božje pravo:
božjepravna norma
božjerópen
-pna -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na božji rop:
božjeropno dejanje
božjerópnik
-a
m
(
ọ̑
)
rel.
kdor naredi božji rop:
bôžji
-a -e
prid.
(
ó
)
1.
rel.
ki izhaja od boga, bogu lasten:
božja kazen ga je zadela
;
božja ljubezen, pravičnost
;
prositi za božjo milost
;
z božjo pomočjo smo se rešili
;
naj bo, kakor je božja volja
/
vznes.
zaželel jim je božjega blagoslova
srečo, uspeh
;
star.
Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije
/
Sin božji
Jezus Kristus
;
vznes.
poslušati božjo besedo
evangelij, pridigo
;
Mati božja
mati Jezusa Kristusa
;
božja previdnost ga je vodila
Bog
;
deset božjih zapovedi
/
božji rop
oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega
//
namenjen bogu:
božja čast
/
star.
služabnik božji
duhovnik
;
knjiž.
hiša božja,
star.
božji hram
cerkev
;
služba božja
maša
/
božji grob
vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike
2.
v medmetni rabi,
z oslabljenim pomenom,
v zvezi z nekaterimi besedami
izraža
a)
začudenje, presenečenje:
križ božji, ali je to mogoče
b)
nejevoljo, nestrpnost:
za božji čas, kakšno javkanje
;
miruj že, strela božja
c)
svarilo, opozorilo:
ne govori tako, za božjo voljo
č)
podkrepitev, poudarek:
človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi
;
na pomoč, ljudje božji
;
nikjer nimaš božjega miru
;
na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake
●
božji mir
v srednjem veku
od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh
;
vznes.
ta dogodek je bil očiten prst božji
svarilo, opomin, kazen
;
star.
živeti v strahu božjem
čednostno, pošteno
;
iron.
ne bodi tak božji volek
pohleven, mevžast
;
ekspr.
če si božji, si sit
dovolj si jedel
;
star.
božja dekla
smrt
;
pog.,
šalj.
božja kapljica
vino
;
star.
v kotu je visela božja martra
križ s podobo Kristusa
;
vznes.
božja njiva
pokopališče
;
iti na božjo pot
romanje
;
tam je slavna božja pot
romarska cerkev
;
star.
izid bolezni je še v božjih rokah
neznan, nejasen
;
božja sodba
v srednjem veku
postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse
;
star.
stopiti pred božjo sodbo
umreti
;
star.
šiba božja
velika nesreča, nadloga
;
ekspr.
za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo
zelo
;
vznes.
pesnik po božji volji
velik, nadarjen
;
naj gredo v božjem imenu
ne branim jim
;
šalj.
potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže
;
preg.
ljudski glas, božji glas
ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
;
preg.
božji mlini meljejo počasi, pa gotovo
sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja
♦
bot.
božji les
ali
božje drevce
zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium
;
božja milost
zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis
;
vrtn.
božje drevo
parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi
;
pajesen
;
prisl.:
častiti po božje
;
sam.:
kdo si, božji?
star.
nima božjega v žepu
denarja
bóžkati
-am
nedov.
(
ọ̑
)
otr.
ljubkujoče premikati roko po čem;
božati
:
božkala mu je lase
božljáj
-a
m
(
ȃ
)
ljubkujoč gib z roko:
otrok je bil hvaležen za vsak božljaj
božúr
-a
m
(
ū
)
nar.
potonika
:
močno dehteči božur
bracêra
-e
ž
(
ȇ
)
navt.
dalmatinski ribiški čoln, navadno z enim jamborom:
bracera je odplula iz zaliva
bráč
1
-a
m
(
ȃ
)
glasb.
srednje velika tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo:
brenkati na brač
bráč
2
-a
m
(
á
)
nar. vzhodno
obiralec grozdja;
trgač
:
brači s polnimi košarami grozdja
bráčka
-e
ž
(
ȃ
)
gozd.
braška
bráda
-e
stil.
-é
ž
,
rod. mn.
brád
(
á
)
1.
spodnji del obraza:
podpirati si brado
;
zapet do brade
;
z brado pridržati šal
;
gola, koščena, okrogla brada
;
jamica na bradi
2.
dlakava rast na obrazu:
brada mu raste, sega do pasa
;
briti, gladiti, nositi brado
;
pustiti rasti brado
;
častitljiva, črna, dolga, močna, gosta, trda, kratko pristrižena, siva brada
;
gospod s kozjo brado
/
Matjaževa brada
brada pravljičnega kralja Matjaža
/
kot vzklik
pri prerokovi bradi
3.
kar je podobno bradi:
z vej visijo brade lišaja
/
brada pri govedu, konju
mahedrava koža pod vratom
;
brada pri divjem petelinu
šop peres na grlu
/
lov. žarg.
gamsova brada
gamsov čop
●
pog.
ta dovtip ima že brado
je star
;
ima dve bradi
brado s podbradkom
;
star.
dajati na brado
na upanje
;
smehljati se v brado
sam pri sebi
;
zastar.
viseti za brado
biti odvisen
;
pog.
problem z brado
star
;
preg.
bog je sam sebi najprej brado ustvaril
vsak poskrbi najprej zase
♦
agr.
brada na koruznem storžu
lasje, laski
;
bot.
travniška kozja brada
travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis
;
čeb.
brada
deščica pred žrelom panja
;
friz.
cesarska brada
dvodelna
;
francoska brada
z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami
;
mornarska brada
navzgor počesana
;
les.
brada
zatrgani del pri štoru, pri tramu
;
metal.
brada
odvečni material pri odlitkih, ki ostane na stikih kalupov, modelov
;
teh.
brada
del ključa, ki prijemlje v ključavnico
;
vrtn.
judovska brada
lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa
bradáč
-a
m
(
á
)
ekspr.
kdor ima (dolgo, gosto) brado:
bradač jih je jezno gledal
;
nepočesani bradač
/
škrat bradač
//
šalj.
kozel
:
bradač je zameketal in pobegnil
♦
zool.
morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo, Mullus
bradàt
-áta -o
prid.
(
ȁ ā
)
ki ima (dolgo, gosto) brado:
bradati možje
/
imel je zagorel, bradat obraz
●
ekspr.
bradata resnica
že dolgo znana, stara
♦
teh.
bradata zagozda
zagozda, ki ima nastavek za izbijanje, izdiranje
bradátec
-tca
m
(
ȃ
)
ekspr.
kdor ima (dolgo, gosto) brado;
bradač
:
skuštran bradatec
bradátost
-i
ž
(
á
)
značilnost bradatega človeka:
bradavíca
-e
ž
(
í
)
majhen izrastek na koži iz veziva in povrhnjice:
na obrazu ima bradavico
;
izžgati bradavice
//
pigmentirani vrh prsi, vrh dojke:
prsna, sesna bradavica
♦
biol.
predilne bradavice
organ na zadku pajkov, ki izloča pajčevino
bradavíčar
-ja
m
(
ȋ
)
ekspr.
kdor ima bradavice:
kako grdo gleda ta bradavičar
♦
zool.
strupen severnoameriški kuščar z bradavičasto kožo prsteno rjave barve, Heloderma suspectum
bradavíčast
-a -o
prid.
(
í
)
1.
poln bradavic:
bradavičasta koža
♦
teh.
bradavičasta pločevina
pločevina z izboklinami v obliki bradavic za varno hojo po njej
2.
podoben bradavici:
bradavičast izrastek
bradavíčavost
-i
ž
(
í
)
pojavljanje, obstajanje bradavic:
bradavíčen
-čna -o
prid.
(
ī ȋ
)
nanašajoč se na bradavico:
bradavični kolobar na prsih
♦
teh.
bradavično varjenje
varjenje posameznih mest na pločevinah, ki jih prej izbočijo v obliki bradavic
bradavíčica
-e
ž
(
í
)
manjšalnica od bradavica:
roke, posejane z bradavičicami
bradavíčka
-e
ž
(
í
)
manjšalnica od bradavica:
nad obrvjo ima bradavičko
/
prsna bradavička
bradavíčnat
-a -o
prid.
(
ȋ
)
zastar.
poln bradavic;
bradavičast
:
bradavičnata koža
bradavíčnik
-a
m
(
ȋ
)
nar.
rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok;
krvavi mlečnik
:
sok bradavičnika
brádelj
-dlja
m
(
á
)
kožni izrastek pod kljunom perjadi:
petelinji bradelj
brádeljnica
-e
[
bradəljnica
]
ž
(
ȃ
)
šport.
eden od dveh vzporednih lesenih drogov pri bradlji:
sedeti na bradeljnici
bráden
-dna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na brado:
bradna kost
/
bradne kocine
brádica
-e
ž
(
á
)
manjšalnica od brada:
požgečkati otroka pod bradico
/
nosil je črno kozjo bradico
/
ključku se je odlomila bradica
bradikardíja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
pojav, da srce utripne v minuti manjkrat, kot je normalno:
bradína
-e
ž
(
í
)
meso pod vratom prašiča:
debela bradina
brádlja
1
-e
ž
(
ȃ
)
šport.
telovadno orodje, sestavljeno iz dveh vzporednih lesenih drogov:
vaje na bradlji
/
dvovišinska bradlja
ki ima eno bradeljnico višje od druge
brádlja
2
-e
ž
(
ȃ
)
gozd.
enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem:
ostro nabrušena bradlja
bradníca
-e
ž
(
í
)
star.
helebarda
:
oboroženi so bili s sulicami in bradnicami
brádovec
-vca
m
(
á
)
bot.
grmičasto razrasel lišaj, ki visi s suhih vej, Usnea barbata:
bradúcelj
-clja
m
(
ú
)
vet.
šop dolgih dlak na kozjem podbradku:
brádva
-e
ž
(
ȃ
)
gozd.
enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem;
bradlja
2
:
udarci bradve
bragóc
-a
m
(
ọ̑
)
istrski ribiški čoln z dvema jamboroma in zavihanim kljunom:
brahi...
prvi del zloženk
nanašajoč se na kratkost, kračino:
brahikefalen
;
brahilogija
brahiálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
knjiž.
surov
,
grob
2
:
brahialna sila
♦
anat.
brahialna arterija
nadlahtna arterija
brahikefálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
antr.
ki ima kratko in okroglo glavo;
kratkoglav
,
okrogloglav
:
brahikefalni tip človeka
/
brahikefalna lobanja
brahikefálnost
-i
ž
(
ȃ
)
antr.
značilnost človeka s kratko in okroglo glavo;
kratkoglavost
,
okrogloglavost
brahilogíja
-e
ž
(
ȋ
)
lit.
kratko, primerno zgoščeno izražanje:
brahiopód
-a
m
(
ọ̑
)
nav. mn.,
zool.
morska žival, po zunanjosti podobna školjki;
ramenonožec
bráhiterapíja
-e
ž
(
ȃ-ȋ
)
med.
radioterapija, pri kateri se majhni viri sevanja vstavijo v tumor ali zelo blizu njega:
pri raku prostate brahiterapija ni bila tako učinkovita, kot so pričakovali
;
zdravljenje z brahiterapijo
/
nevtronska brahiterapija
brahmán
tudi
bramán -a
m
(
ȃ
)
v Indiji
pripadnik najvišje kaste, navadno duhovnik:
pobožen brahman
brahmanízem
tudi
bramanízem -zma
m
(
ī
)
starejša indijska vera:
pripadniki brahmanizma
brahmánski
tudi
bramánski -a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na brahmane ali brahmanizem:
brahmanska kasta
/
brahmanska književnost
brahmín
tudi
bramín -a
m
(
ȋ
)
brahman
:
brahmin jih je blagoslovil
Braillov
-a -o
[
brájlov-
in
brájev-
]
prid.
(
ȃ
)
navadno v zvezi
Braillova pisava
in
braillova pisava
pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir:
pisati v Braillovi pisavi
brainstorming
-a
[
brêjnstórming-
]
m
(
ȇ-ọ̑
)
tehnika spodbujanja ustvarjalnosti in iskanja rešitev, ki jo izvaja skupina ali posameznik s spontanim nizanjem idej, možganska nevihta:
brainstorming različnih idej
brájda
-e
ž
(
ȃ
)
po ogrodju iz letev napeljana vinska trta:
brajda se pne ob oknih
;
po brajdah zori grozdje
;
počivati pod senčno brajdo
;
gosta, zelena brajda
//
ogrodje iz letev za vinsko trto ali sadno drevje:
trte se vzpenjajo po brajdi
;
brajda za žlahtne hruške
/
žična brajda
brájdnik
-a
m
(
ȃ
)
ogrodje iz letev za vinsko trto ali sadno drevje;
brajda
:
stene so prepete z brajdniki
brájica
-e
ž
(
ȃ
)
pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir:
učenje brajice
;
odlomek iz knjige v brajici
brák
-a
m
(
ȃ
)
večji lovski pes, navadno lisast:
goji brake
/
istrski brak
/
angleški brak
lovski pes gonič, ki ga uporabljajo zlasti za lov na zajce, prepelice
//
pes, ki ob zasledovanju divjadi laja:
ta pes je dober brak
bráka
-e
ž
(
ā
)
samica braka:
brakáda
-e
ž
(
ȃ
)
lov.
skupen lov z braki:
iti na brakado
;
brakada na zajce
brakádar
-ja
m
(
ȃ
)
lov.
lovec, ki se udeleži brakade:
brákičen
-čna -o
prid.
(
á
)
geol.
nanašajoč se na kraj, kjer se mešata morska in sladka voda:
brakični sedimenti
/
brakično morje
brakír
-ja
m
(
í
)
lov.
kdor pri brakadi izganja divjad z braki:
brakir je spustil pse z verižice
brakírati
-am
nedov.
(
ȋ
)
lov.
pri brakadi izganjati divjad z braki:
kdo bo danes brakiral
brálčev
-a -o
[
brau̯čev-
]
(
ȃ
)
svojilni pridevnik od bralec:
bralčeva fantazija
;
knjiga zna vzbuditi bralčevo zanimanje
brálec
-lca
[
brau̯ca
]
m
(
ȃ
)
kdor bere:
naše bralce bomo sproti obveščali o dogodkih
;
epizoda v tekstu bralca pritegne
;
zgodba za najmlajše bralce
;
strasten bralec kriminalnih romanov
;
pisatelj je priljubljen med širokimi plastmi bralcev
/
knjižnica ima mnogo bralcev
/
v drugem razredu so nekateri učenci še slabi bralci
slabo berejo
/
v vljudnostnem nagovoru
dragi bralci
♦
rad.
napovedovalec, ki bere tuj tekst
brálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
namenjen za branje:
pesniki so organizirali bralni večer
;
bralna soba
;
bralna stran časopisa
leposlovna
;
bralno društvo
/
prevzela ga je prava bralna strast
♦
gled.
bralna vaja
vaja, pri kateri se bere in razčlenjuje besedilo
;
šol.
bralna značka
;
zal.
bralni trak
uvezan trak za zaznamovanje strani
;
bralni znak
vložen znak za zaznamovanje strani
brálka
-e
[
brau̯ka
]
ž
(
ȃ
)
ženska, ki bere:
knjiga je navduševala mnoge bralke
/
vneta bralka zgodovinskih romanov
//
nekdaj
ženska, ki glasno bere drugim:
bila je bralka pri neki grofici
brálnica
-e
ž
(
ȃ
)
star.
večja soba, namenjena za branje;
čitalnica
:
bralnica je odprta ves dan
;
zahajati v bralnico
brálnik
-a
m
(
ȃ
)
1.
naprava za branje digitalno zapisanih podatkov:
računalnik ima vgrajen bralnik pomnilniških kartic
//
naprava za pretvorbo podatkov v digitalno obliko:
bralnik prstnih odtisov
/
optični bralnik
naprava za pretvarjanje navadno natisnjenega gradiva v digitalno obliko
//
nekdaj
del računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih:
2.
v zvezi
elektronski bralnik
ali
e-bralnik
tablici podobna naprava za branje knjig v digitalni obliki:
kupil je elektronski bralnik
;
branje knjig na elektronskih bralnikih
;
zaslon e-bralnika
brálstvo
-a
[
brau̯stvo
]
s
(
ȃ
)
ljudje, ki berejo;
bralci
:
pisatelj je bralstvu dovolj znan
;
slovensko bralstvo
;
knjiga je namenjena širokemu krogu bralstva
braman
ipd.
gl.
brahman
ipd.
brámba
-e
ž
(
ȃ
)
1.
star.
obramba
:
vdati se brez brambe
;
bramba proti sovražniku
/
bramba domovine
//
varstvo
,
zaščita
:
star sem in brez brambe
;
vzeti koga v brambo
/
bramba pravic
/
načelnik požarne brambe
gasilskega društva
2.
nekdaj
vojska, sestavljena iz brambovcev:
stopiti v brambo
;
deželna bramba
brámben
-bna -o
prid.
(
ȃ
)
star.
obramben
:
brambni nasip
;
brambni položaj
/
brambna moč države
brámbovec
-vca
m
(
á
)
nekdaj
vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti:
zbrati brambovce
;
deželni brambovci
;
oddelek brambovcev
♦
zgod.
pripadnik prostovoljnih avstrijskih vojaških enot za časa francoske okupacije
//
star.
branilec
,
branitelj
:
brambovci trdnjave so odbili napad
/
biti brambovec pravice
brámbovski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na brambovce:
brambovska vojska
/
brambovska pesem
brámbovstvo
-a
s
(
á
)
nekdaj
kar se nanaša na brambovce:
brámec
-mca
m
(
ȃ
)
navt.
vrhnji del sestavljenega jambora;
zgornji podaljšek
brámor
-ja
m
(
á
)
1.
škodljiva žuželka z močno razvitima sprednjima nogama, ki živi v zemlji:
bramor spodjeda korenine
2.
vet.
kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja zlasti v gobcu:
vol ima bramor
;
bramor na čeljusti
3.
mn.,
zastar.
tuberkuloza vratnih bezgavk;
skrofuloza
:
bramorji so pogostna bolezen
bramoràv
-áva -o
prid.
(
ȁ á
)
vet.
ki ima bramor:
bramorav junec
brámorka
in
bramórka -e
ž
(
á; ọ̄
)
nar.
kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja zlasti v gobcu;
bramor
brán
1
-a
tudi
-ú
m
(
ȃ
)
nar.
zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi;
valobran
:
Sanjal je, da je na branu pred tržaško luko
(B. Pahor)
//
star.
nasip, pregrada pri vodi:
reka je stopila čez branove
brán
2
-í
ž
(
ȃ
)
1.
knjiž.
obramba
:
pripravljati se na bran
;
dvignili so se v bran dežele
;
roka je preslabotna za bran
●
star.
postaviti se, stati v bran skušnjavi
upreti se, zoperstaviti se
2.
star.
varstvo
,
zaščita
:
jemati koga v bran
3.
knjiž.
nasip, pregrada pri vodi:
reka se zaganja v brani
;
utrjena bran
;
pren.
čustvo je podrlo brani razuma
brána
-e
stil.
-é
ž
,
rod. mn.
brán
(
á
)
1.
orodje z železnimi zobmi za rahljanje zemlje:
branati z brano
;
zoral je in povlekel z brano
;
členkasta, lesena, železna brana
2.
nekdaj
velika mrežasta vrata:
po gradovih so zgodaj zvečer zapirali brano
3.
nar. gorenjsko
del kozolca med dvema stebroma;
okno
:
brane so natlačene s snopjem
♦
grad.
mreža vzdolžnih in prečnih nosilcev pod cestiščem pri mostovih
branáč
-a
m
(
á
)
zastar.
kdor rahlja zemljo z brano:
orači in branači
bránanje
tudi
branánje -a
s
(
ā; ȃ
)
glagolnik od branati:
oranje in brananje
;
spomladansko brananje ozimine
bránati
-am
tudi
branáti -ám
nedov.
(
ā; á ȃ
)
rahljati zemljo z brano:
branati njivo, travnik
/
branati s konjem
brancín
-a
m
(
ȋ
)
postrvi podobna morska riba srebrno modre barve:
prodajati brancine
;
kuhan, pečen brancin
bránda
-e
ž
(
ȃ
)
nar. primorsko
zložljiva železna postelja:
ležati na brandi
branding
in
brênding
-a
[
brênding-
]
m
(
ȇ
)
ustvarjanje in uveljavljanje tržne znamke za doseganje prepoznavnosti, znamčenje:
dandanes se zdi, kot da je branding edini recept za pridobitev in lojalnost potrošnikov
/
branding držav
brandy
tudi
brêndi
tudi
bréndi -ja
[
prva oblika
brêndi
tudi
bréndi
]
m
(
ȇ; ẹ̑
)
gost.
žganje iz vina in sadnih sokov, po okusu podobno konjaku:
piti brandy
;
brandy s sodo
braník
1
-a
m
(
í
)
obrambni stolp, obrambni zid:
graščakovi hlapci so se zbrali na grajskem braniku
;
reka je izpodjedala bregove, zato so zgradili kamnite branike
●
vznes.
iti na branik domovine
branit domovino
;
vznes.
trdno stati na braniku pravic, svobode
vneto se bojevati za pravice, svobodo
♦
grad.
poševni leseni ščit na mostni kozi
;
lov.,
voj.
ščitek okoli sprožilcev pri puški
;
navt.
ladijska ograja, izdelana iz celega
;
šport.,
voj.
del ročaja pri meču, ki ščiti roko pred udarci; rokobran
braník
2
-a
m
(
í
)
agr.
zob (pri brani):
brana z ravnimi braniki
braníka
-e
ž
(
í
)
gozd.
enoletni debelinski prirastek lesa;
letnica
:
ugotoviti starost drevesa po številu branik
branílec
-lca
[
braniu̯ca
in
branilca
]
m
(
ȋ
)
1.
kdor odvrača napad:
branilci so se morali vdati
;
napadalci so premagali branilce
//
kdor varuje, ščiti:
branilci domovine
/
branilec morale, resnice
2.
publ.
kdor zmaga na prejšnjem tekmovanju in se ponovno bori za naslov:
premagati branilce naslova prvaka
;
branilec olimpijskega naslova
3.
odvetnik, ki brani, zagovarja obtoženca:
branilec je navajal olajševalne okoliščine
4.
šport.
obrambni igralec pri nekaterih igrah z žogo:
branilec je prestregel žogo
branílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
obramben
:
branilno orožje
/
branilno povelje
branílka
-e
[
branilka
in
braniu̯ka
]
ž
(
ȋ
)
1.
ženska, ki odvrača napad:
branilke trdnjave
//
ženska, ki varuje, ščiti:
branilka živali
/
branilka zakona
2.
publ.
posameznica ali moštvo, ki zmaga na prejšnjem tekmovanju in se ponovno bori za naslov:
premagati branilke naslova
;
branilka olimpijskega zlata
;
branilka velikega kristalnega globusa
3.
odvetnica, ki brani, zagovarja obtoženca:
javna branilka
4.
šport.
obrambna igralka pri nekaterih igrah z žogo:
branilke so zadevale mete z razdalje
branílo
-a
s
(
í
)
star.
kar brani, varuje:
če je imel ščit, mu ni bilo treba drugih branil
/
cepljenje je branilo zoper bolezen
braníšče
-a
s
(
í
)
star.
prostor, kraj za obrambo:
dobro naravno branišče
branítelj
-a
m
(
ȋ
)
branilec
:
branitelji domovine
/
branitelj pravic
/
obtoženčev branitelj
braníteljica
-e
ž
(
ȋ
)
branilka
:
braniteljica pravic
/
braniteljica naslova
braníti
in
brániti -im
nedov.
(
ī á
)
1.
odvračati napad:
braniti most, prehod čez reko
;
ko je branil tovariša, je bil še sam ranjen
;
ekspr.
braniti do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt
;
braniti z orožjem
;
hrabro, srdito braniti
;
ni napadal, ampak se je samo branil
;
posadka se ni mogla več braniti
/
telo se brani pred mikrobi
//
varovati
,
ščititi
:
armada brani naše meje
/
votlina jih je branila pred dežjem in soncem
/
braniti čast, pravico
2.
z dajalnikom
preprečevati, ne dovoljevati:
nihče ji ne more braniti, da ne bi tega storila
/
težke misli mi branijo spati
;
to je edina stvar, ki mi brani oditi
/
elipt.:
žena mu brani pijačo
;
branili so ji (iti) na ples
;
starši so mu jo branili
odsvetovali, da bi se poročil z njo
3.
odvzemati, zmanjševati krivdo, zagovarjati:
brani ga dober odvetnik
;
vsi so jo obsojali, samo ona jo je branila
;
obtoženec se brani s prostosti
//
dokazovati pravilnost ideje, mnenja:
trdovratno je branil svoje stališče
;
braniti kaj z dokazi
●
ekspr.
kar šel bom. Kdo ti brani?
pojdi, če hočeš
;
publ.
barve svoje države je uspešno branil
na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe
;
publ.
braniti naslov
tekmovati za pravico do naslova, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju
♦
šah.
braniti figuro
zavarovati
;
šol.
braniti disertacijo
pred komisijo zagovarjati disertacijo
;
šport.
braniti vrata
igrati v vratih, v golu
braníti se
in
brániti se
odklanjati, ne marati:
otrok se brani zdravila
/
braniti se časti
/
hvalili so ga, on pa se je branil, češ da ni napravil nič posebnega
;
vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta
v zadregi; zelo
//
upirati se, zoperstavljati se:
sklonil se je k nji in jo poljubil. Ni se branila
;
star.
težko se je branil silnim prošnjam
●
domače potice se nikoli ne branim
imam jo rad
;
brani se izročiti ključe
noče jih izročiti
;
ekspr.
na vse kriplje, z vsemi štirimi se je branil iti
zelo
;
dražili so jo, da ima fanta, a se je branila, da ne
govorila, zatrjevala
branèč
-éča -e:
padel je, braneč svobodo
bránjen
-a -o:
letala so napadla najmanj branjeno pristanišče
;
šport. žarg.
dobro branjena žoga
bránjar
-ja
m
(
ā
)
nav. slabš.
trgovec z drobnim, cenenim blagom:
branjar je razstavil svoje blago
branjaríja
-e
ž
(
ȋ
)
nav. slabš.
manjša trgovina, v kateri se prodaja drobno, ceneno blago:
odpreti branjarijo
;
kupiti v branjariji
branjáriti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
zastar.
prodajati drobno, ceneno blago:
branjaril je v ozki ulici
bránje
-a
s
(
ā
)
1.
glagolnik od brati:
a)
učiti se branja in pisanja
;
logično branje
/
ocene iz branja
b)
knjiga je vredna branja
;
že pri prvem branju je pesem razumel
c)
branje zemljevida
č)
šel je k sosedovim v branje
2.
kar je namenjeno za branje:
zabavno branje
♦
šol.
domače
ali
obvezno branje
literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma
bránjenje
-a
s
(
á
)
glagolnik od braniti:
branjenje trdnjave
bránjevec
-vca
m
(
á
)
kdor prodaja na živilskem trgu:
branjevke in branjevci
//
trgovec z drobnim, cenenim blagom:
bránjevka
-e
ž
(
á
)
ženska, ki prodaja na živilskem trgu:
branjevka ponuja solato
;
kupiti pri branjevki
;
klepeta kakor branjevka
bránjevski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na branjevce:
visoko naložene branjevske cize
/
branjevski sejem
/
slabš.
opustitev branjevskega trgovanja
branljív
-a -o
prid.
(
ī í
)
ki se da braniti:
postavil je strojnico nad lahko branljivo sotesko
;
šport. žarg.
žoga ni bila branljiva
bránost
-i
ž
(
á
)
število, ki pove, koliko ljudi v določenem času (pre)bere kako knjigo, revijo, spletno stran:
padec branosti
;
raziskava branosti
;
na podlagi podatkov o branosti, gledanosti in poslušanosti preverja svoja mnenja o medijih
bránovlek
-a
m
(
á
)
nar. vzhodno
kratek drog pri vozu, plugu, na katerega se pripneta vprežni vrvi;
prečka
1
:
branovleki so tolkli na ojesa
bránša
-e
ž
(
ȃ
)
zastar.
stroka
,
zvrst
,
panoga
1
:
tega blaga trgovina ni imela, ker ni sodilo v njeno branšo
bránža
-e
ž
(
ȃ
)
1.
nav. rod. ed.,
slabš.
vrsta
,
sorta
:
saj so vsi iste branže
;
gospoda vseh branž
2.
stroka
,
zvrst
,
panoga
1
:
povezava papirništva in podobnih branž s knjigotrštvom
bránžen
-žna -o
prid.
(
ȃ
)
pog.
panožen:
branžni sindikat
;
branžna kolektivna pogodba
;
branžno združenje
bráskljav
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nar. vzhodno
nezglajen
,
hrapav
:
plesati po braskljavem podu
bráška
-e
ž
(
ȃ
)
gozd.
zelo drobno oglje, ki ostane na dnu oglarske kope:
del oglja se zdrobi v braško
brášnja
-e
ž
(
ā
)
star.
hrana za na pot:
napolniti torbo z brašnjo
brášno
-a
s
(
á
)
star.
hrana za na pot:
vzeti brašno s seboj
;
počivala sta in se krepčala z brašnom
;
pripraviti polno torbo brašna
//
živež
,
živila
:
berač z nabranim brašnom
bràt
bráta
m
,
im. mn.
brátje
stil.
bráti
(
ȁ á
)
1.
moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev:
to je moj brat
;
sta brat in sestra
;
ima brata
;
pravi brat
;
rodni,
star.
rojeni brat
;
starejši brat
;
brat moje žene
;
podobna sta si kakor brat bratu
/
popol(i) brat
;
knjiž.
solunska brata
Ciril in Metod
//
vznes.
pripadnik istega ali sorodnega naroda:
izdajati brate
;
južni bratje
;
bratje Čehi
;
Slovani smo bratje po krvi
/
vsi ljudje smo bratje
2.
vznes.
kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi:
bil mu je brat po duhu in po srcu
;
brata v nesreči
/
kot nagovor
Le malo vam jedila, bratje, hranim
(F. Prešeren)
/
šalj.
to so njegovi vinski bratje
/
brat po mleku
človek, ki ga je dojila ista ženska
3.
član samostanskega reda, ki ni duhovnik:
samostanski brat
;
brat vratar
//
nekdaj
naslov za člana istega telovadnega društva:
brat načelnik
●
ekspr.
veliki brat
država, ustanova, ki zbira podatke o ljudeh zaradi nadzora nad njimi
;
ekspr.
vsi so vedeli, da je vinski brat
da rad pije, poseda po gostilnah
;
ekspr.
hiša je med brati vredna sto tisoč
cena hiše je nizka
;
ekspr.
kakor brata sva si
velika prijatelja
♦
etn.
deseti brat
po ljudskem verovanju
deseti sin, ki mora z doma po svetu
;
rel.
češki bratje
husitska verska ločina, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem
;
manjši bratje
frančiškani
;
usmiljeni bratje
samostanski red, ki se posveča strežbi bolnikov
bráte
ekspr.
:
dobro srečo, brate
;
ne boš, brate!
bratàn
-ána
m
(
ȁ á
)
star.
bratov sin;
nečak
brátec
-tca
m
(
ȃ
)
manjšalnica od brat:
mnogo stvari je nakupila za bratca
;
mlajši bratec
/
kot nagovor
bratec, ko bi ti vedel, kako sem pogorel
;
veseli bodite, bratci
/
ne boš, bratec
●
šalj.
pivski
ali
vinski bratec
kdor rad pije, poseda po gostilnah
;
ekspr.
topli bratec
homoseksualec
brátenje
-a
s
(
á
)
glagolnik od bratiti se:
bratenje s pijanci
/
bratenje med vojaki
brátev
-tve
tudi
brátva -e
ž
(
ȃ
)
glagolnik od brati 4:
a)
pravočasna bratev pri hruškah je važna
b)
oktobra je pravi čas za bratev
/
iti v bratev
//
nar. vzhodno
čas trgatve:
ob bratvi so ljudje spali kar na peči
bráti
bêrem
nedov.
,
tudi
beró; brál
(
á é
)
1.
razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede:
zna brati in pisati
;
brati glagolico
;
brati na glas, črkovaje, gladko
;
ta pisava se težko bere
/
ali vaša mala že bere?
zna brati
;
slepi berejo s prsti
//
dojemati vsebino besedila:
brati časopis, knjigo, pesmi
;
brati francosko
;
bral sem, da je predstava uspela
;
bral sem o železniški nesreči
;
to sem bral pri Cankarju, v knjigah
/
brati Župančiča
njegove pesmi
;
star.
brati na bukve
/
berem, berem, pa ne razumem
;
tam je stal, kakor beremo, velik grad
;
knjiga se lepo bere
;
na prvi strani se bere
/
brati otrokom pravljice
2.
razumevati ustaljene, dogovorjene znake:
brati note, zemljevid
;
brati gradbeni načrt
/
naučil sem se brati sledove
3.
ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih:
brati z obraza, na obrazu, v očeh
/
vsako željo ji bere iz oči
;
na nosu mu berem, da laže
/
brati misli
;
skrb se mu bere na obrazu
//
ugibati
,
napovedovati
:
brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani
4.
nabirati
,
trgati
:
brati jagode
;
zastar.
brati rože, smolo, suhljad
;
brati za svinje
/
čebele že berejo
;
čebele berejo na ajdi, ajdo
/
nar. vzhodno
letos smo brali v lepem vremenu
trgali (grozdje)
●
publ.
evropski (beri: zahodni) modernizem
razumi; to je
;
brati mašo
maševati
;
šalj.
brati fantu levite, kozje molitvice
oštevati ga
;
brati med vrsticami
uganiti prikrito misel
;
preg.
s hudičem ni dobro lešnikov brati
s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka
♦
rad.
brati živo
v mikrofon pri neposredni oddaji
;
šol.
učitelj bere naprej, učenci za njim
;
tisk.
brati korekture
označevati napake, nastale pri stavljenju
beróč
-a -e:
čudil se je, beroč njegovo najnovejšo knjigo
;
beroče občinstvo
brán
-a -o:
Jurčič je bolj bran kot Mencinger
;
najbolj brana knjiga
bratìč
-íča
tudi
brátič -a
m
(
ȉ í; ȃ
)
nar. vzhodno
bratranec
:
to je moj bratič
//
star.
bratov sin;
nečak
bratíčna
-e
ž
(
ȋ
)
star.
bratova hči;
nečakinja
brátiti se
-im se
nedov.
(
á ȃ
)
prijateljsko, zaupno se družiti:
ni se bratil s komerkoli
;
bratil se je s pijanci in potepuhi
brátiti
knjiž.
notranje, čustveno povezovati:
skupna usoda je bratila ljudi
bratoljúben
-bna -o
prid.
(
ú ū
)
nanašajoč se na bratoljubje:
bil je plemenit in bratoljuben
/
bratoljubna dela
bratoljúbje
-a
s
(
ȗ
)
knjiž.
ljubezen med ljudmi:
mir in bratoljubje
bratomòr
-ôra
m
(
ȍ ó
)
knjiž.
umor brata:
biti osumljen bratomora
bratomóren
-rna -o
prid.
(
ọ́ ọ̄
)
nanašajoč se na oborožen spopad med pripadniki istega naroda ali sorodnih narodov:
bratomorni boj
;
bratomorna vojna
bratomorílec
-lca
[
bratomoriu̯ca
]
m
(
ȋ
)
kdor umori brata:
analizirati psiho bratomorilca
//
ekspr.
kdor se udeleži oboroženega spopada med pripadniki istega naroda ali sorodnih narodov:
izdajalci in bratomorilci
bratomorílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
bratomoren
:
bratomorilna vojna
bratomorílski
-a -o
[
bratomorilski
in
bratomoriu̯ski
]
prid.
(
ȋ
)
bratomoren
:
bratomorilska vojna
bratomórstvo
-a
s
(
ọ̑
)
knjiž.
dejavnost bratomorilcev:
krvavo bratomorstvo
brátov
-a -o
(
á
)
svojilni pridevnik od brat:
bratovo posestvo
/
izgubiti bratovo oporo
brátovski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na brate:
vezala ju je globoka bratovska ljubezen
/
bratovski poljub
/
star.
bratovski narod
bratski
/
ekspr.
bratovska cena
zmerna, primerna
/
bratovska skladnica
nekdaj
ustanova socialnega zavarovanja delavcev in uslužbencev v rudarskih in železarskih podjetjih
brátovsko
prisl.
:
kar je imel, je bratovsko razdelil
;
po bratovsko skrbi zanj
brátovstvo
-a
s
(
á
)
bratovsko razmerje:
bratovstvo in sestrstvo
/
občutek bratovstva
brátovščina
-e
ž
(
á
)
1.
ekspr.
druščina
,
družba
:
zašel je v čudno bratovščino
;
pivska, vesela bratovščina
/
zelena bratovščina
lovci
2.
cerkveno društvo z nabožnimi ali dobrodelnimi nalogami:
vpisati se v bratovščino
;
v procesiji so šli člani cerkvenih bratovščin
/
bratovščina sv. Krištofa
●
piti bratovščino s kom
začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu
brátovščinar
-ja
m
(
á
)
zastar.
član bratovščine, cerkvenega društva:
brátovščinski
-a -o
(
á
)
pridevnik od bratovščina 2:
bratovščinski sklad
bratránček
tudi
brátranček -čka
m
(
ā; á
)
manjšalnica od bratranec:
njeni mlajši bratrančki
bratránec
tudi
brátranec -nca
m
(
ā; á
)
sin strica ali tete:
to je moj bratranec
;
bratranec po materi
/
mali
ali
mrzli bratranec
sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične
bratránka
in
brátranka -e
ž
(
ā; á
)
nar.
hči strica ali tete;
sestrična
:
njegova bratranka
brátski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
ki je tak kot pri bratih, med brati:
bratski objem, pozdrav
;
bratski odnosi
;
bratska ljubezen, pomoč, sloga
;
bratske vezi
;
gojiti bratska čustva
/
simpatije do bratskih narodov
;
nekdanje bratske republike
/
ekspr.
bratska cena
zmerna, primerna
brátsko
prisl.
:
bratsko si deliti
brátstvo
-a
s
(
ȃ
)
razmerje kot med brati:
bratstvo vseh ljudi
/
svoboda, enakost, bratstvo
geslo francoske revolucije
/
cesta bratstva in enotnosti
nekdaj
od Ljubljane do Djevdjelije
♦
zgod.
enota krvno sorodnih rodov v rodovno-plemenski družbi
Braunov
-a -o
[
bráu̯nov-
]
prid.
(
ā
)
elektr.,
v zvezi
Braunova elektronka
elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko:
bráv
-í
ž
(
ȃ
)
star.
ovce
:
pasti brav
brávec
-vca
m
(
á
)
star.
oven
:
krepko je držal bravca
bravína
-e
ž
(
í
)
ovčje meso:
jesti bravino
;
pečena bravina
;
kos bravine
brávka
-e
ž
(
á
)
nar.
ovca
:
pasti bravke
brávo
medm.
(
ȃ
)
izraža navdušeno pritrjevanje:
občinstvo je klicalo: tako je, bravo
bravúra
-e
ž
(
ȗ
)
1.
knjiž.
izredno, zlasti tehnično obvladanje česa;
spretnost
,
dovršenost
:
skladbo je odigrala z vrhunsko bravuro
;
izvedba zahteva predvsem tehnično bravuro
;
bravura slikanja
/
izvajati bravure na trapezu
;
brezhibno je obvladal številne bravure
tehnično zahtevna in hitra mesta v skladbi
;
govorniške bravure
2.
star.
pogumnost
,
drznost
:
boriti se z bravuro
/
rad govori o svoji bravuri
drznem, pogumnem dejanju
bravúren
-rna -o
prid.
(
ȗ
)
knjiž.
1.
ki izredno, zlasti tehnično obvlada kaj;
spreten
,
dovršen
:
bravurni instrumentalisti
/
plesalka z bravurnim znanjem
/
bravurne akrobacije letalcev
;
bravurna arija
tehnično zahtevna in hitra arija
2.
pogumen
,
drzen
:
bravurno izzivanje filistrske miselnosti
bravúrnost
-i
ž
(
ȗ
)
knjiž.
pogumnost
,
drznost
:
pisateljeva nenavadna bravurnost v kritiki
bravurózen
-zna -o
prid.
(
ọ̑
)
knjiž.
bravuren
:
bravurozna virtuoznost
/
bravurozna skladba
/
domači vratar je z bravurozno obrambo zaustavil napad
bravurózno
prisl.
:
orkester je bravurozno izvajal skladbo
bravuróznost
-i
ž
(
ọ̑
)
knjiž.
spretnost
,
dovršenost
:
pevska in igralska bravuroznost
brázda
-e
ž
(
á
)
1.
pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja:
izorati, obrniti, zastaviti brazdo
;
rezati brazde
;
saditi krompir pod brazdo
;
črne, globoke brazde
/
vleči brazdo
;
nar.
vola sta počivala med brazdo
med oranjem brazde
;
pren.
bridka bolečina reže v dušo globoke brazde
2.
brazdi podobna zareza:
vrezovati brazde v les
;
z brazdami preprežen obraz
;
brazda na dlani
črta
♦
bot.
brazda
vrhnji del pestiča
;
elektr.
brazda na gramofonski plošči
sled mehanskega zapisa zvoka
;
navt.
(vodna) brazda
sled za ladjo
brazdáč
-a
m
(
á
)
agr.
priprava za kopanje in zasipanje jarkov;
grebenalo
brazdálnik
-a
m
(
ȃ
)
agr.
priprava za kopanje in zasipanje jarkov;
grebenalo
brázdanje
-a
s
(
ā
)
biol.
delitev jajčne celice po nastali zarezi:
z brazdanjem nastala celica
brázdar
-ja
m
(
ȃ
)
les.
skobljič za ročno vrezovanje brazd v les:
brázdast
-a -o
prid.
(
á
)
ki ima brazde:
brazdasta njiva
/
brazdasta površina gramofonske plošče
;
brazdasto lice
brazdàt
-áta -o
prid.
(
ȁ ā
)
poln brazd, zarez:
brazdat obraz
♦
bot.
brazdato steblo
steblo z globokimi brazdami
brázdati
1
-am
nedov.
(
ā ȃ
)
knjiž.
1.
delati brazde, orati:
ves dan so brazdali na njivi
2.
delati brazdi podobne zareze:
parnik brazda morje
/
obraz mu brazdajo temne gube
brázdati se
biol.
deliti se z brazdanjem:
oplojeno jajčece se brazda
brazdáti
2
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
1.
riti, mešati z rokami, z nogami:
otroci brazdajo po vodi
/
voli brazdajo po blatni poti
2.
ekspr.
jemati ugled, sramotiti:
ne brazdaj mu imena
brázdavost
-i
ž
(
á
)
lastnost, značilnost brazdastega:
brazdavost obraza
brázden
-dna -o
(
ā
)
pridevnik od brazda:
brazdni grebeni
brázditi
-im
nedov.
(
á ȃ
)
knjiž.
1.
delati brazde, orati:
gospodar je brazdil, sin je gonil konje
2.
delati brazdi podobne zareze:
skrbi mu brazdijo obraz
/
solze so ji brazdile lica
brázdnica
-e
ž
(
ȃ
)
gozd.
deska za vtiskovanje brazdic v grede ob setvi:
brazgotína
-e
ž
(
í
)
zarastlina, sled na koži po zaceljeni rani:
ostala mu je globoka brazgotina
;
rdeča, vidna brazgotina
;
brazgotina na obrazu
brazgotínast
-a -o
prid.
(
í
)
ki ima brazgotine:
brazgotinast vrat
;
brazgotinasto lice
/
brazgotinasta površina
hrapava, negladka
brazgotínica
-e
ž
(
í
)
manjšalnica od brazgotina:
brazgotíniti se
-im se
nedov.
(
í ȋ
)
nav. 3. os.,
med.
celiti se tako, da nastaja brazgotina:
rana se brazgotini
brazgotínjenje
-a
s
(
ȋ
)
med.
proces nastanka brazgotine:
brazgotinjenje tkiv pri vseh poškodbah poteka od pol do enega leta
brazgotínski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od brazgotina:
brazgotinsko tkivo
brazílka
-e
ž
(
ȋ
)
tanjša, daljša cigara iz brazilskega tobaka, podobna viržinki:
prižgal si je brazilko
brazílski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na Brazilce ali Brazilijo:
brazilska obala
;
brazilska vlada
/
brazilski les
;
prava brazilska kava
bražíljka
-e
ž
(
ȋ
)
1.
bot.
listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les, Caesalpinia brasiliensis:
deblo bražiljke
2.
rdeče barvilo iz lesa tega drevesa:
pirhi so bili pobarvani z bražiljko
bŕbati
-am
nedov.
(
ȓ
)
bezati
,
brskati
:
brbati po nosu
;
brbati s prsti po ustih
/
raca brba po plitvini
;
pren.
brbati po preteklosti
●
ekspr.
ne da si brbati pod nosom
ne pusti, da bi se norčevali iz njega
bŕblja
-e
ž
(
ȓ
)
ekspr.
kdor govori mnogo in nepomembne stvari:
poznali so ga, da je brblja
;
naj bodo same zase, kdo bo poslušal te brblje
brbljáč
-a
m
(
á
)
ekspr.
moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari:
to je velik brbljač
;
neslan brbljač
/
to ne spada v spise resnega pisatelja, ampak kakega brbljača
brbljánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od brbljati:
brbljanje žensk
/
neutrudno brbljanje otroka
/
brbljanje vode
brbljaríja
-e
ž
(
ȋ
)
ekspr.
nepomembno govorjenje:
poslušati brbljarije
;
neumne brbljarije
/
ne menite se za take brbljarije
izmišljotine, čenče
brbljáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
1.
ekspr.
govoriti mnogo in nepomembne stvari:
starka kar naprej brblja
;
brbljala sta o vsakdanjih stvareh
/
brbljati po francosko
2.
dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju:
dete veselo brblja
;
venomer nekaj brblja sam pri sebi
/
sinica brblja
3.
dajati glasove kot voda pri vretju:
potoček, novo vino brblja
;
v loncu brblja juha
brbljajóč
-a -e:
živahno brbljajoč
brbljàv
-áva -o
prid.
(
ȁ á
)
ekspr.
ki (rad) brblja:
brbljava ženska
brbljávec
-vca
m
(
ȃ
)
ekspr.
moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari:
imeli so ga za brbljavca
brbljávka
-e
ž
(
ȃ
)
ekspr.
ženska, ki govori mnogo in nepomembne stvari:
stara brbljavka
brbljávost
-i
ž
(
á
)
ekspr.
lastnost brbljavega človeka:
ne sramuje se svoje brbljavosti
bŕbljež
-a
m
(
ȓ
)
zastar.
brbljač
:
brbljež neumni!
brbónčast
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
zastar.
bradavičast
,
mozoljast
brbónček
-čka
m
(
ọ̑
)
manjšalnica od brbonec:
brbonček na bradi
brbónčica
-e
ž
(
ọ̑
)
nav. mn.,
anat.
bradavičasta vzboklinica na telesu ali organih:
brbončice so po živcih zvezane z možgani
/
okušalne brbončice
na površini jezika
;
tipalne brbončice
na površini kože
brbónec
-nca
m
(
ọ̑
)
zastar.
izpuščaj
,
mozolj
:
brbonec na ustnici
brbòt
-ôta
m
(
ȍ ó
)
glas, kot ga daje voda pri vretju:
brbot studenca
brbotánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od brbotati:
brbotanje potoka
/
dekličino brbotanje
brbotáti
-ám
tudi
-óčem
nedov.
(
á ȃ, ọ́
)
1.
dajati glasove kot voda pri vretju:
v loncu je brbotala kava
;
v kanalu brbota voda
/
kotel veselo brbota
2.
sunkovito in nerazločno govoriti:
brbotala je med jokom
/
brbotati nerazločne besede
brbotajóč
-a -e:
brbotajoč izvir
bŕbra
-e
ž
(
ȓ
)
ekspr.
kdor govori mnogo in nepomembne stvari:
nepoboljšljiva brbra si bil in si še
;
ne zaupaj tej ženski, ker je brbra
brbráč
-a
m
(
á
)
ekspr.
moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari:
ne poslušaj tega brbrača
brbránje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od brbrati:
prazno brbranje
;
brbranje žensk
/
brbranje mehurčkov v tolmunu
bŕbrast
-a -o
prid.
(
ȓ
)
ekspr.
ki (rad) brbra:
saj je poštenjak, a preveč brbrast
;
brbra brbrasta!
brbráti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
1.
ekspr.
govoriti mnogo in nepomembne stvari:
dekle se smeje in venomer brbra
;
ne brbraj kar naprej
2.
dajati glasove kot voda pri vretju:
voda brbra v loncu
;
brezoseb.
brbra mu po želodcu
/
race brbrajo po blatu
s kljunom brodijo
brbràv
-áva -o
prid.
(
ȁ á
)
ekspr.
ki (rad) brbra:
saj ni mislila hudega, le malo brbrava je
brbrávec
-vca
m
(
ȃ
)
ekspr.
kdor govori mnogo in nepomembne stvari:
brbravcev ni marala
brbrávost
-i
ž
(
á
)
ekspr.
lastnost brbravega človeka:
brbúnček
-čka
m
(
ȗ
)
manjšalnica od brbunec:
brbunček pod nosom
brbúnec
-nca
m
(
ȗ
)
zastar.
izpuščaj
,
mozolj
brbúnek
-nka
m
(
ȗ
)
zastar.
mehurček, ki se vzdiguje, kadar voda izvira, vre:
srebrni vodni brbunki
brbúnkati
-am
nedov.
(
ȗ
)
dajati glasove kot voda pri vretju;
brbotati
:
voda brbunka
bŕc
-a
m
(
ȓ
)
brca
:
brc v nogo
bŕca
-e
ž
(
ȓ
)
sunek, udarec z nogo:
dati, dobiti brco
;
krepka brca
;
pren.,
ekspr.
to je bila zanj moralna brca
;
vseh brc ne bomo mirno sprejeli
●
pog.,
ekspr.
po dvajsetih letih dela so mu dali brco
so ga odpustili, odslovili (iz službe)
bŕcanje
-a
s
(
r̄
)
glagolnik od brcati:
vse brcanje in pretepanje ni pomagalo
bŕcati
-am
nedov.
(
r̄
)
1.
suvati, udarjati z nogo:
zbegana konja sta brcala
;
besno je brcal v vrata
/
dojenček brca
●
ne kupuj tega konja, ker brca
rad napada z nogami
;
pog.
brcati žogo
igrati nogomet
2.
odstranjevati kaj s suvanjem noge:
brcati kamenje s poti
brcljáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
na rahlo brcati:
dete brclja
/
v zadregi je gledala v tla in brcljala v stol
bŕcniti
-em
dov.
(
ŕ ȓ
)
1.
suniti, udariti z nogo:
konj ga je brcnil
;
jezno je brcnil psa
/
vulg.
v rit ga brcni, čvekača nesramnega
/
šalj.,
kot podkrepitev
naj me koklja brcne, če lažem
;
kot vzklik
naj ga koklja brcne
2.
odstraniti kaj s sunkom noge:
brcniti stol od sebe
;
brcniti škatlo skozi vrata
//
pog.,
ekspr.
odpustiti, odsloviti (iz službe):
lomil si ga, pa so te brcnili
;
brcnili so ga iz službe
brčánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od brčati:
brčanje bobnov
/
enakomerno brčanje kolovrata
brčáti
-ím
nedov.
(
á í
)
dajati tresoč se glas:
bobni brčijo
/
star.
voda je začela brčati
brbotati, bobljati
bŕčica
-e
ž
(
ȓ
)
1.
nav. mn.
majhen brk:
pustil si je brčice
;
nosi kratke črne brčice
2.
daljša dlaka nad gobcem živali:
miška z dolgimi brčicami
bŕčkati
-am
nedov.
(
ȓ
)
brskati
,
stikati
2
,
šariti
:
brčkati po predalu
bŕdast
-a -o
prid.
(
ŕ
)
ki ima brda, vzpetine:
brdast svet
brdávs
-a
m
(
ȃ
)
ekspr.
velik, zelo močen človek:
takle brdavs jih bo že ukrotil
//
neotesanec
,
omejenec
:
surov brdavs
brdávsast
-a -o
prid.
(
ȃ
)
ekspr.
po značilnostih, lastnostih podoben brdavsu:
brdavsasta postava
/
bil je hudoben in brdavsast
bŕdce
1
-a
s
(
r̄
)
manjšalnica od brdo
1
:
bŕdce
2
-a
s
(
r̄
)
etn.
deščica z režami in luknjicami za tkanje trakov:
bŕdek
-dka -o
stil.
brdèk -dkà -ò
prid.
(
ŕ; ə̏ ȁ
)
star.
brhek
:
brdek in zal fant
;
deklica je začuda brdka
bŕdko
stil.
brdkó
prisl.
:
brdko steče po stopnicah
hitro, urno
brdína
-e
ž
(
í
)
zastar.
vzpetina
,
breg
:
mahovita brdina
bŕdje
-a
s
(
ȓ
)
zastar.
v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina;
brda
1
:
bŕdnica
-e
ž
(
ȓ
)
alp.
obris grebenov:
valovita brdnica
bŕdnja
-e
ž
(
ȓ
)
bot.
zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja;
arnika
:
travnik je bil ves pokrit z brdnjo
bŕdo
1
-a
s
(
ŕ
)
nevisoka, navadno podolgovata vzpetina:
razgledovati se z brda
;
prijazne kmetije na nizkih brdih
/
spustiti se po brdu navzdol
/
knjiž.
sončna brda
griči, hribi
//
mn.
v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina:
v hribih in brdih
/
Goriška Brda
bŕdo
2
-a
s
(
ŕ
)
tekst.
priprava na statvah za premikanje osnovnih niti navzgor in navzdol:
brdôvje
-a
s
(
ȏ
)
zastar.
v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina;
brda
1
:
nizko, zeleno brdovje
bŕdovka
-e
ž
(
ŕ
)
bot.
visoka gorska rastlina z modrimi cveti v koških, Cicerbita alpina:
breakdance
-ea
in
brêjkdêns
-a
[
brêjgdêns
]
m
(
ȇ-ȇ
)
živahen akrobatski ples, po izvoru iz Severne Amerike:
tečaj breakdancea
;
svetovni prvak v breakdanceu
;
v prid. rabi:
breakdance plesalec
breakdancer
in
brêjkdênser
-ja
[
brêjgdênser
]
m
(
ȇ-é
)
kdor pleše breakdance:
akrobacije breakdancerjev
;
tekmovanje breakdancerjev
breakdancerski
in
brêjkdênserski
-a -o
[
brêjgdênserski
]
prid.
(
ȇ-é
)
nanašajoč se na breakdance ali breakdancerje:
breakdancerski plesni vložki
brecílo
-a
s
(
í
)
med.
tkivo, ki nabrekne zaradi dotoka krvi:
bréča
-e
ž
(
ẹ́
)
petr.
kamnina iz oglatih drobcev starejših kamnin ali rudnin, zlepljenih med seboj, sprimek:
peščenjaki in breče
;
kostna breča
trdno zlepljeni ostanki kosti
;
vulkanska breča
breča v vulkanskem žrelu
bréčen
-čna -o
prid.
(
ẹ̑
)
petr.
spremenjen v brečo ali vsebujoč brečo:
brečni apnenec
bréčkast
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nar. zahodno
marogast
:
imela je predivnate lase in ves brečkast obraz
bréda
-e
ž
(
ẹ̑
)
težka strojnica ali lahki top italijanskega izvora:
oglasila se je breda
;
obstreljevati z bredo
bredênje
-a
s
(
é
)
glagolnik od bresti:
bredenje po vodi
brég
-a
m
,
mn.
bregôvi
stil.
brégi;
mest. mn. stil.
bregéh
(
ẹ̑
)
1.
pas zemlje ob vodi:
voda izpodjeda, odnaša breg
;
reka je prestopila bregove
;
priveslati do brega
;
odriniti od brega
;
plavati proti bregu
;
reka stopi, udari čez bregove
;
valovi butajo, pljuskajo ob breg
;
nizek, peščen, skalnat breg
;
breg jezera, reke
/
desni breg reke
gledano v smeri toka
/
morski breg
/
stopiti na breg
na kopno, na suho
;
pren.
Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu
(M. Mihelič)
2.
nagnjen svet, strmina:
hiše so pomaknjene v breg
;
stekel je po bregu v dolino
;
hud, položen, strm breg
/
pesn.
breg in dol
;
v breg hoditi, voziti
navkreber
;
postavil si je hišo na bregu
na hribu
;
hiša v bregu
na pobočju
●
nar.
izpod brega gledati
jezno, grdo
;
pog.
ima nekaj za bregom
nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti
;
preg.
tiha voda bregove dere
na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
brégec
-gca
m
(
ẹ̑
)
manjšalnica od breg:
voda je odtrgala ilovnati bregec
/
steza je vodila po bregcu
bregéše
-géš
ž
mn.
(
ẹ̄ ẹ̑
)
nar.
široke hlače iz domačega platna:
nositi bregeše
;
oblečen je v robačo in bregeše
;
bele, široke bregeše
bregovít
-a -o
prid.
(
ȋ
)
poln strmin, hribov:
bregovit svet
;
bregovita pokrajina
/
bregovite njive
ki ležijo v bregu
bregôvje
-a
s
(
ȏ
)
več bregov, bregovi:
hiše po bregovju
/
valovi udarjajo ob kamnito bregovje
bregôvnica
-e
ž
(
ȏ
)
zool.
lastovka, ki živi ob bregovih rek, Riparia riparia:
nad čolnom so švigale bregovnice
bregúlja
-e
ž
(
ú
)
zool.
lastovka, ki živi ob bregovih rek, Riparia riparia:
bregúše
-gúš
ž
mn.
(
ú ȗ
)
nar.
bregeše
bréhati
-am
nedov.
(
ẹ̄
)
zastar.
močno in hripavo kašljati:
vso zimo je brehal
bréhav
-a -o
in
brehàv -áva -o
prid.
(
ẹ́; ȁ á
)
zastar.
ki močno in hripavo kašlja:
brehav možak
brehávt
-a
m
(
ȃ
)
zastar.
kdor močno in hripavo kašlja:
brêj
-a -e
prid.
(
é
)
navadno v ženskem spolu
ki bo imel mladiče:
breja krava, svinja
;
nižje pog.
siten kakor breja mačka
//
knjiž.,
ekspr.
obilen
,
nabrekel
:
kosmi brejih oblakov
brejíti
-ím
tudi
brêjiti -im
nedov.
, brêji
(
ī í; ē ȇ
)
povzročati brejost:
bik breji
brêjnica
in
brejníca -e
ž
(
ȇ; í
)
vet.
breja žival:
brêjost
-i
ž
(
é
)
stanje breje živali:
čez tri mesece bo kravi potekla brejost
;
v drugi polovici brejosti
brék
-a
m
(
ẹ̑
)
odprt, lahek voz na štirih kolesih za več oseb:
pripeljal se je v breku
bréka
-e
ž
(
ẹ́
)
bot.
gozdno drevo z belimi cveti in drobnimi rjavimi plodovi, Sorbus torminalis:
brékanica
-e
ž
(
ẹ́
)
bot.
gojeno ali divje rastoče drevo z rumenimi, drobni hruški podobnimi plodovi;
skorš
brékovec
-vca
m
(
ẹ́
)
bot.
breka
brême
-éna
s
(
é ẹ́
)
1.
težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih:
naložiti si breme
;
nositi breme na plečih
;
odložiti, odvreči breme z ramen
;
opotekati se pod težo bremena
/
maksimalno dovoljeno breme za vozilo
tovor
/
nar.
breme dračja
butara, sveženj
2.
težava
,
skrb
,
nadloga
:
težko breme mu je padlo od srca
;
vsak mora nositi svoje breme
/
breme let, starosti
3.
s prilastkom
dolžnost
,
obveznost
:
odvzeti ženam gospodinjska bremena
;
država je prevzela nase breme plačevanja stroškov za vzdrževanje onemoglih
//
nav. mn.
dajatev
,
davščina
:
pritiskala so ga velika bremena
;
oprostili so kmeta tlake, desetine in drugih bremen
;
davčna bremena
●
bila je v breme sosedom
sosedje so skrbeli zanjo, so jo preživljali
;
pasti občini v breme
živeti na stroške občine
♦
ekon.
prispevki gredo v breme proračuna
se plačujejo iz proračuna
;
fin.
v breme
leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve
;
knjižiti v breme
;
pravn.
dokazno breme
bremenàt
-áta -o
prid.
(
ȁ ā
)
star.
obremenjen
,
otovorjen
:
bil je bremenat knjig
/
bremenata žena
noseča
breménce
-a
s
(
ẹ̑
)
manjšalnica od breme:
bremence knjig
bremenílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
knjiž.
ki obtožuje, dolži:
bremenilna priča
bremeníti
-ím
nedov.
(
ī í
)
1.
obteževati kot z bremenom;
obremenjevati
:
plačevanje anuitet bremeni podjetja
;
nesamostojnost je bremenila našo preteklost
/
noče je bremeniti še s tako skrbjo
♦
ekon.
izdatki za vojsko bremenijo državni proračun
se plačujejo iz državnega proračuna
2.
publ.
obtoževati
,
dolžiti
:
obtožnica ga bremeni, da je vlomil
;
priča ga bremeni pomoči pri tatvini
3.
zastar.
ležati kot breme:
dolg bremeni na zemljišču
bremenopís
-a
m
(
ȋ
)
fin.
knjiženje v breme:
bremenopisi računov
//
obvestilo o takem knjiženju:
poslati bremenopis
breménski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na breme:
bremenski pritisk
/
bremenska ploskev
bréncelj
-clja
m
(
ẹ́
)
velika, muhi podobna žuželka, ki sesa kri:
brenclji brenčijo, pikajo
;
brenclji letajo okrog živine
/
brenclji so sitni
brenčáč
-a
m
(
á
)
električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas:
prižiga se rdeča lučka in brenčač se oglaša
brenčálo
-a
s
(
á
)
električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas:
signal z brenčalom
brenčánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od brenčati:
brenčanje čebel, muh
/
brenčanje kamer
/
veliko govorijo o njegovem brenčanju za tem dekletom
brenčáti
-ím
nedov.
, brénči
in
brênči; brénčal
in
brênčal
(
á í
)
1.
oglašati se z enakomerno tresočim se glasom:
čebela, muha brenči
/
preh.
gredoč si je brenčal pesem
mrmraje pel
//
dajati živalskemu brenčanju podoben glas:
kolovrat brenči
;
zvonec na vratih je ostro brenčal
;
brezoseb.
v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov
;
pren.
še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede
2.
brenčeč letati:
čebele brenčijo od cveta do cveta
;
komar mi brenči okoli ušes
;
pren.
take misli so mu brenčale po glavi
3.
pog.
kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen:
štirinajst let ji je, pa že brenči
;
na stara leta je začel brenčati
/
za Janezom brenči
brenčèč
-éča -e:
brenčeč glas
;
brenčeča vrtavka
brenčàv
-áva -o
prid.
(
ȁ á
)
ki brenči:
brenčave žuželke
brenčélica
-e
ž
(
ẹ̑
)
ljubk.
čebela
:
roj brenčelic
brènk
1
brénka
m
(
ȅ ẹ́
)
glas strune ob trzljaju s prstom:
zaslišal je brenk kitare
;
brenk in pisk
/
ob brenku zvonca je prišla odpirat
//
zastar.
glas ob zadevanju kovinskih predmetov:
razlegajo se brenki mečev ob oklepe
brènk
2
medm.
(
ȅ
)
posnema glas strune:
brenk! je zazvenela struna
brénka
medm.
(
ẹ̑
)
posnema brenkanje:
brenka brenka brenk
brenkáč
-a
m
(
á
)
kdor igra na brenkalo:
goslači in brenkači
brenkálo
-a
s
(
á
)
nav. mn.
glasbilo s strunami, na katero se brenka:
pihala, godala in brenkala
;
peli so ob spremljavi brenkala
brénkanje
-a
s
(
ẹ̑
)
glagolnik od brenkati:
brenkanje na kitaro
/
brenkanje po klavirju
brénkati
-am
nedov.
(
ẹ̑
)
1.
s trzljaji igrati na glasbilo s strunami:
brenkati na harfo, kitaro
//
slabš.
igrati na klavir:
kar naprej brenka po klavirju
2.
ekspr.
govoriti
,
praviti
:
vedno nam brenka o tem
●
ekspr.
zdaj brenka na drugačne strune
govori, ravna drugače kot prej
;
ekspr.
brenkati na čustvene strune
skušati vplivati na čustva; govoriti čustveno
brenkajóč
-a -e:
tiho brenkajoč na plunko
brenketáti
-ám
in
-éčem
nedov.
(
á ȃ, ẹ́
)
zastar.
rožljati
,
žvenketati
:
dolgi meči so brenketali ob tlaku
;
brenketati s ključi
brenkljánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od brenkljati:
začuje se tiho brenkljanje
/
to moje brenkljanje še ni igra
brenkljáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
na rahlo brenkati:
brenkljal je na kitaro in mrmral napev
/
balalajke so brenkljale
/
slabš.
venomer brenklja po klavirju
igra nanj
brénkniti
-em
dov.
(
ẹ́ ẹ̑
)
s trzljajem po struni povzročiti trenuten glas:
še zadnjikrat je brenknila na harfo
/
brenkniti nekaj akordov
/
puščica je brenknila ob šlem
●
ekspr.
brenkniti na čustveno struno
poskusiti vplivati na čustva; začeti govoriti čustveno
brénta
-e
ž
(
ẹ̑
)
visoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu:
nesti z grozdjem napolnjeno brento
;
težka brenta
;
debel ko brenta
/
ekspr.
polokal ga je celo brento
zelo veliko
//
slabš.
debela ženska:
kakšna brenta je!
brentáč
-a
m
(
á
)
1.
kdor nosi brento:
brentača sta odnašala grozdje
2.
nar. zahodno
manjša brenta:
stresel je grozdje iz brentača v brento
brentáča
-e
ž
(
á
)
zastar.
brenta
:
kadi, sodi, brentače
bréntar
-ja
m
(
ẹ̑
)
kdor nosi brento;
brentač
:
vinograd je bil poln brentarjev
//
izdelovalec brent:
bréntica
-e
ž
(
ẹ̑
)
manjšalnica od brenta:
nositi v brentici
bréskev
-kve
tudi
bréskva -e
ž
(
ẹ̑
)
sadno drevo ali njegov žametasto dlakavi okrogli koščičasti sad:
breskve že cvetejo
;
sočna breskev
;
imela je kožo ko breskev
bréskov
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na breskev:
rožnat breskov cvet
;
breskova koščica
;
nizka breskova drevesa
/
breskov kompot, liker
/
temna, breskova polt
bréskovec
-vca
m
(
ẹ́
)
žganje iz breskev:
domača slivovka, breskovec in češnjevec
breskovolísten
-tna -o
prid.
(
ȋ
)
bot.,
v zvezi
breskovolistna dresen
enoletni njivski plevel z listi, podobnimi breskovim, Polygonum persicaria:
bréskvast
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
ekspr.
podoben breskvi:
breskvast obrazek
bréskvica
-e
ž
(
ẹ̑
)
1.
manjšalnica od breskev:
njena lica so podobna breskvici
2.
vrtn.
vrtna rastlina z rdečkastimi cveti;
balzaminka
:
dišalo je po rožmarinu in breskvici
bréskvin
-a -o
(
ẹ̑
)
pridevnik od breskev:
breskvino cvetje
brést
in
brèst brésta
m
(
ẹ̄; ȅ ẹ́
)
listnato drevo z napiljenimi listi in s trdim lesom:
visoki, senčni brest
/
pog.
pohištvo iz bresta
brestovega lesa
♦
bot.
gorski brest
gorsko gozdno drevo z velikimi, po zgornji strani raskavimi listi, Ulmus scabra
brêsti
brêdem
nedov.
, brêdel
in
brédel brêdla,
stil.
brèl brêla
(
é
)
1.
hoditi po vodi, po čem ovirajočem:
stopil je v reko in začel bresti
;
bresti vodo do kolen
;
bresti sneg
;
bresti čez reko
;
bresti skozi grmovje, po blatu
●
ekspr.
bresti v dolgove
zelo se zadolževati
;
ekspr.
bredli so po krvi
umorili so mnogo ljudi
2.
premikati prste, roke v čem gostem;
broditi
:
bresti z roko po laseh
bréstje
-a
s
(
ẹ̄
)
zastar.
brestov gozd:
bréstlítovski
-a -o
prid.
(
ẹ̑-ȋ
)
zgod.,
v zvezi
brestlitovski mir
mir, sklenjen leta 1918 med sovjetsko Rusijo in Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarijo, Turčijo:
bréstov
-a -o
(
ẹ̄
)
pridevnik od brest:
brestov gozd, les
bréstovec
-vca
m
(
ẹ́
)
star.
brest
:
senčnati, visoki brestovci
brestovína
-e
ž
(
í
)
brestov les:
pohištvo iz brestovine
bréve
-a
m
(
ẹ̑
)
rel.
papeško pismo v manj slovesni obliki kot bula:
izdati, prebrati breve
brevír
-ja
m
(
í
)
rel.
vsakdanje obvezne molitve duhovnikov:
moliti, opraviti brevir
;
pren.
Prešernove pesmi so postale njegov brevir
//
knjiga s temi molitvami:
duhovnik je zaprl brevir
brez
predl.
,
z rodilnikom
1.
za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa:
biti brez dela
;
umrl je brez oporoke
;
brez potrebe se razburjaš
;
izginiti brez sledu
;
otrok je brez staršev
;
posestvo brez dolga
;
meso brez kosti
;
letalo brez pilota
;
človek brez vesti
/
sam brez kake priče, brez vsake priče
;
nar.
brez nobenega vzroka
brez kakršnegakoli vzroka
;
evfem.
pot ni brez nevarnosti
je nevarna
;
evfem.
trudi se, ne brez uspeha
z uspehom
;
publ.
ukrepali so brezkompromisno in brez ozira na žrtve
ne glede na žrtve
;
elipt.:
mož ima denar, o, ni brez
;
pog.
čaj brez
sam čaj
●
ekspr.
zdaj je brez dvoma prepozno
prav gotovo
;
prišli so vsi brez izjeme
prav vsi
;
pog.
plačal je brez nadaljnjega
ni se obotavljal plačati
;
ekspr.
brez števila ljudi
zelo mnogo
;
pog.
ta denar ti brez vsega posodim
rad; ne da bi se obotavljal
;
ekspr.
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo
nekaj je najbrž res
;
preg.
brez dela ni jela
♦
ptt
vzorec brez vrednosti
2.
z glagolskim samostalnikom
za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo:
iti v kino brez dovoljenja
;
ubogati brez odlašanja
;
oditi brez pozdrava
;
prebiti noč brez spanja
/
neprav.
vstopiš, brez da bi potrkal
ne da bi potrkal
3.
za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja:
brez knjig mu je dolgčas
;
brez njega bi ne mogla živeti
4.
za izvzemanje:
tudi brez tebe nas bo dovolj
;
imeli so deset jedi brez sadja in slaščic
;
polk je imel velike izgube, čez sto brez ranjencev in bolnikov
ne vštevši ranjence in bolnike
5.
star.,
zlasti s števnikom
za izražanje dejstva, da manjka del do polnosti:
mož jih ima že devetdeset brez dveh
brez...
predpona v sestavljenkah
za izražanje odsotnosti, manjkanja tega, kar je pomen osnovne besede:
brezalkoholen, brezatomski
;
brezbrežnost, brezdlak, brezsrajčnik, brezverec
/
brezsrčen
bréza
-e
ž
(
ẹ́
)
1.
listnato drevo z belim lubjem:
breze že zelenijo
;
bela breza
;
Breza, breza tenkolaska, kdo lase ti razčesava
(O. Župančič)
♦
bot.
puhasta breza
ki raste na šotnih in močvirnih tleh, Betula pubescens
2.
lisasta, marogasta krava:
pase brezo in mavro
brezalkohólen
-lna -o
prid.
(
ọ̑
)
ki je brez alkohola:
brezalkoholne pijače
;
proizvodnja brezalkoholnega piva
brézast
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
1.
lisast
:
brezast vol
;
čreda brezaste živine
/
brezaste oči
s svetlejšimi pegami na temnejši šarenici
2.
star.,
navadno v zvezi s
pogled
jezen
,
zloben
:
brezast pogled
brézasto
prisl.
:
brezasto pogledati
brezatómski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
ki je brez atomskega orožja:
ustanoviti brezatomsko cono
;
brezatomsko območje
brezazbésten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki ne vsebuje azbesta:
brezazbestni izdelki
;
brezazbestne kritine, plošče
;
brezazbestna tesnila
brezbárven
-vna -o
prid.
(
ȃ
)
1.
ki je brez barve:
prevleči z brezbarvnim lakom
;
brezbarvni plin
;
voda je brezbarvna
;
brezbarvno steklo
//
ki je brez izrazite barve:
stari brezbarvni slamniki
/
brezbarven in izžit obraz
;
motne, brezbarvne oči
2.
knjiž.
ki je brez izrazitih potez, značilnosti:
brezbarvna junakinja romana
/
suh in brezbarven glas
;
brezbarven začetek igre
brezbárvno
prisl.
:
vse vloge so bile podane brezbarvno
brezbárvje
-a
s
(
ȃ
)
knjiž.
neizrazitost
,
enoličnost
:
brezbarvje stanovanjskih blokov
brezbárvnost
-i
ž
(
ȃ
)
lastnost, značilnost brezbarvnega:
brezbarvnost stekla
/
brezbarvnost dramskih likov
brezbeséden
-dna -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki je brez besed:
brezbesedni dogovor
;
brezbesedna molitev
brezbóštvo
-a
s
(
ọ̑
)
tajenje, nepriznavanje boga:
nastopil je proti brezboštvu
brezbóžec
-žca
m
(
ọ̑
)
brezbožnik
:
imeli so ga za brezbožca
brezbóžen
-žna -o
prid.
(
ọ́ ọ̄
)
1.
ki ne priznava boga:
brezbožen človek
/
brezbožen govor
;
brezbožno društvo
2.
ekspr.
obsojanja vreden, sramoten:
njihovo ravnanje s starčkom je bilo surovo in brezbožno
brezbóžno
prisl.
:
brezbožno govoriti
brezbóžnica
-e
ž
(
ọ̑
)
ženska, ki ne priznava boga:
očitala ji je, da je brezbožnica
brezbóžnik
-a
m
(
ọ̑
)
kdor ne priznava boga:
znano je bilo, da je brezbožnik
/
kot nagovor
molči, brezbožnik
brezbóžniški
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na brezbožnike ali brezbožništvo:
brezbožniško društvo
/
brezbožniška propaganda
brezbóžništvo
-a
s
(
ọ̑
)
brezboštvo
:
nastopal je proti brezbožništvu
brezbóžnost
-i
ž
(
ọ́
)
lastnost, značilnost brezbožnega človeka:
brezbrád
in
brezbràd -áda -o
prid.
(
ȃ; ȁ á
)
ki je brez brade:
koščen, brezbrad starec
/
njegov zabuhli, brezbradi obraz
/
star.
brezbrada mladina
nedorasla, nezrela
brezbrámben
-bna -o
prid.
(
ȃ
)
knjiž.
ki se ne more braniti:
brezbrambna žrtev
;
letalski napad na brezbrambno prebivalstvo
brezbrámbnost
-i
ž
(
ȃ
)
nemožnost obrambe:
življenjsko občutje brezbrambnosti
brezbréžen
-žna -o
prid.
(
ẹ̄
)
knjiž.
ki je brez brega, meje:
vsenaokrog brezbrežno morje
/
brezbrežen prostor
;
brezbrežna pokrajina, ravnina
;
pren.,
pesn.
brezbrežna tišina
brezbréžje
-a
s
(
ẹ̑
)
knjiž.
kar je brezbrežno, brezmejno:
širiti se v brezbrežje
;
hrepenel je po sinjem brezbrežju vodovja
/
v tem brezbrežju časa se človeška narava ni bistveno spremenila
brezbréžnost
-i
ž
(
ẹ̄
)
knjiž.
lastnost, značilnost brezbrežnega:
brezbrežnost morja
;
brezbrežnost ravnine
/
brezbrežnost časa, prostora
//
prostor brez brega, meje:
barke plavajo v brezbrežnost
;
daljna, neznana brezbrežnost
;
morje mu je simbol brezbrežnosti
brezbrížen
-žna -o
prid.
, brezbrížnejši
(
ī
)
1.
ki je brez zanimanja, ravnodušen:
postal je otopel in brezbrižen
;
delal se je brezbrižnega
;
brezbrižen do vsega dogajanja
;
brezbrižen za okolico
/
vedno je kazal brezbrižen obraz
2.
brezskrben
:
brezbrižen postopač
brezbrížno
prisl.
:
brezbrižno in hladno gleda umetnino
;
brezbrižno pohajkovati
brezbrížje
-a
s
(
ȋ
)
brezbrižnost
:
kazati brezbrižje
brezbrížnež
-a
m
(
ȋ
)
ekspr.
brezbrižen človek:
bil je velik brezbrižnež
brezbrížnik
-a
m
(
ȋ
)
knjiž.
brezbrižen človek:
ni bil niti bojazljivec niti brezbrižnik
brezbrížnost
-i
ž
(
ī
)
1.
nezanimanje
,
ravnodušnost
:
kazal je brezbrižnost do vsega
;
zapadel je v popolno brezbrižnost
;
govoril je z narejeno brezbrižnostjo
;
brezbrižnost do perečih problemov
;
brezbrižnost za kulturo
2.
brezskrbnost
:
s svojo brezbrižnostjo jo je za trenutek raztresel
;
lahkotna brezbrižnost
brezcarínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na trgovanje, pri katerem ni treba plačati carine:
brezcarinski uvoz
/
brezcarinska prodajalna
v kateri se tuje blago kupuje brez plačila carine
brezcén
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
knjiž.
ki je brez cene, vrednosti:
brezcen predmet
brezcestnínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
ki je brez plačila cestnine:
brezcestninska cesta, povezava
brezcíljen
-jna -o
prid.
(
ȋ
)
ki je brez cilja, namena:
brezciljno pohajkovanje, tavanje
/
neurejeno in brezciljno delo
;
brezciljno življenje
brezcíljno
prisl.
:
oči so mi blodile brezciljno
brezcíljnost
-i
ž
(
ȋ
)
stanje brez cilja, namena:
brezciljnost in negotovost ga utruja
;
zabresti v brezciljnost in pesimizem
/
razdvojenost in brezciljnost modernega človeka
;
misel o brezciljnosti vseh človeških teženj
;
brezciljnost življenja
brezcvéten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki je brez cveta, cvetja:
brezcvetne in brezlistne veje
♦
nav. mn.,
bot.
brezcvetna rastlina
rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi
brezcvétnica
-e
ž
(
ẹ̑
)
nav. mn.,
bot.
rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi:
brezčásen
-sna -o
prid.
(
á
)
neodvisen od časa:
brezčasna lepota, resnica
;
brezčasno obravnavanje konkretnega predmeta
/
brezčasno in hirajoče življenje
;
sam.:
v romanu je nekaj neminljivega, občečloveškega, brezčasnega
brezčásje
-a
s
(
ȃ
)
knjiž.
neodvisnost od časa:
ustvaril je like, ki so občečloveški in stoje v brezčasju
/
njegova drama se dogaja v brezčasju
//
časovna neomejenost:
brezčasje narave
/
zdelo se mu je, da tone v brezčasje
brezčásnost
-i
ž
(
á
)
lastnost, značilnost brezčasnega:
brezčasnost umetniškega dela
/
kozmična brezprostornost in brezčasnost
brezčasôvnost
-i
ž
(
ō
)
knjiž.
brezčasje
:
svet brezčasovnosti
brezčásten
-tna -o
prid.
(
á ā
)
knjiž.
ki je brez časti, poštenosti:
brezčasten človek
//
sramoten
,
nečasten
2
:
brezčastna zadeva
brezčástnež
-a
m
(
ȃ
)
knjiž.
človek brez časti, poštenosti:
to so ničvredneži in brezčastneži
brezčástnost
-i
ž
(
á
)
knjiž.
lastnost, značilnost brezčastnega človeka:
brezčastnost zaslužkarjev
/
brezčastnost njegovega ravnanja
brezčústven
-a -o
prid.
(
ȗ
)
ki je brez čustev:
brezčustven in hladen človek
/
brezčustvena otopelost
brezčústvenost
-i
ž
(
ȗ
)
lastnost brezčustvenega človeka:
čudili so se njegovi brezčustvenosti
brezčúten
-tna -o
prid.
(
ū
)
1.
ki je brez čustev, sočutja:
brezčutni, sovražni ljudje
;
brezčuten je in surov
/
brezčuten obraz
2.
ki je duševno otopel, brez volje:
brezčuten duševni bolnik
//
ki je brez občutljivosti za zunanje dražljaje:
ležal je brezčuten in kakor mrtev
/
brezčutna koža
brezčútno
prisl.
:
brezčutno gledati trpljenje drugih
;
brezčutno strmeti v strop
brezčútje
-a
s
(
ȗ
)
knjiž.
stanje brezčutnega človeka:
zdramiti se iz brezčutja
/
brezčutje omrtvičenega dela telesa
brezčútnež
-a
m
(
ȗ
)
brezčuten, neusmiljen človek:
hladen brezčutnež
brezčútnost
-i
ž
(
ū
)
lastnost brezčutnega človeka:
neusmiljena brezčutnost ljudi
/
polastila se ga je brezčutnost
;
brezčutnost do sreče ali nesreče
/
histerična brezčutnost kože
brezdánji
-a -e
prid.
(
ā
)
knjiž.
ki je brez dna, zelo globok:
brezdanji prepad
;
brezdanja globina
;
okrog in okrog brezdanja voda
//
ekspr.
ki zelo presega navadno mero:
brezdanji obup
;
brezdanja bolečina, žalost
;
v očeh je žarelo brezdanje sovraštvo
/
pesn.
brezdanja modrina, tema
brezdánje
prisl.
:
brezdanje mirni pogled
brezdánjost
-i
ž
(
ā
)
knjiž.
značilnost brezdanjega:
brezdanjost prepada
/
strmoglaviti v brezdanjost
globino
/
brezdanjost časa
/
pesn.
omamna brezdanjost življenja
//
pesn.
neskončnost
,
neizmernost
2
:
sence so se gubile v brezdanjost
;
strmeti v brezdanjost
brezdélec
-lca
m
(
ẹ̑
)
knjiž.
brezdelnež
:
gosposki brezdelec
brezdélen
-lna -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki nič ne dela:
brezdelen aristokrat
;
brezdelni izkoriščevalci
//
ki ni porabljen za delo:
brezdelni čas se ji je neskončno vlekel
;
brezdelni dnevi
;
brezdelno življenje
♦
ekon.
brezdelni dohodek
dohodek od lastništva
brezdélno
prisl.
:
brezdelno postopati, živeti
brezdélica
-e
ž
(
ẹ̑
)
1.
knjiž.
brezdelje
:
življenje mu poteka v brezdelici
;
duševna brezdelica
;
dnevi brezdelice
2.
star.
brezdelnež
:
ti si lena brezdelica
brezdélje
-a
s
(
ẹ̑
)
stanje brez dela:
brezdelje ga je ubijalo
/
vdajati se brezdelju
brezdélnež
-a
m
(
ẹ̑
)
brezdelen človek:
brezdelneži in pijanci
/
bogati brezdelneži
brezdélnik
-a
m
(
ẹ̑
)
zastar.
brezdelnež
:
brezdelnik in tat
/
zabave za bogatine in brezdelnike
brezdélnost
-i
ž
(
ẹ̑
)
brezdelje
:
preživljati dneve v lenobni brezdelnosti
/
dražila jo je njegova lahkomiselnost in brezdelnost
brezdevízen
-zna -o
prid.
(
ȋ
)
publ.
ki se opravi brez uporabe deviz:
brezdevizna menjava blaga
brezdímen
-mna -o
prid.
(
ī ȋ
)
ki je brez dima:
brezdimni plamen
;
majhni brezdimni ognji
♦
agr.
brezdimna sušilnica
sušilnica, v kateri dim ne pride do sadja
;
kem.
brezdimni smodnik
smodnik, ki ob eksploziji, vžigu ne daje dima
brezdlák
in
brezdlàk -áka -o
prid.
(
ȃ; ȁ á
)
ki je brez dlak:
brezdlaka koža
brezdómec
-mca
m
(
ọ̑
)
človek brez doma:
brezdomec sem
;
usoda brezdomcev
/
knjiž.
brezdomec v svoji domovini in tujec v svoji lastni deželi
brezdómen
-mna -o
prid.
(
ọ̄
)
ki je brez doma:
brezdomni otroci
;
brezdomen potepuh
/
brezdomno življenje
brezdómje
-a
s
(
ọ̑
)
knjiž.
brezdomstvo
brezdómka
-e
ž
(
ọ̑
)
ženska brez doma:
zapuščena brezdomka
brezdomovínec
-nca
m
(
ȋ
)
človek brez domovine, državljanstva:
povsod je bil tujec, brezdomovinec
;
postal je brezdomovinec
//
knjiž.
kdor ne ljubi domovine:
očitali so mu, da je brezdomovinec
brezdomovínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
ki je brez domovine:
brezdomovinski potepuh
/
brezdomovinski svetovljan
brezdomovínstvo
-a
s
(
ȋ
)
stanje človeka brez domovine:
životari v večnem brezdomovinstvu
/
brezdomovinstvo umetnika
/
pisatelju so očitali brezdomovinstvo
brezbrižnost do domovine
brezdómski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
ki je brez doma:
brezdomska sirota
/
brezdomsko življenje
brezdómstvo
-a
s
(
ọ̑
)
stanje človeka brez doma:
revščina in brezdomstvo
;
na vsakem koraku je čutil osamljenost in brezdomstvo
brezdrevésen
-sna -o
prid.
(
ẹ̑
)
knjiž.
ki je brez dreves:
brezdrevesni alpski pas
brezdržáven
-vna -o
prid.
(
á
)
polit.
ki ni urejen v obliki države:
brezdržavna družba
/
brezdržavno stanje
brezdržávnost
-i
ž
(
á
)
polit.
brezdržavno stanje:
srednjeveška brezdržavnost
brezdúšen
-šna -o
prid.
(
ū ȗ
)
ki je brez usmiljenja, sočutja:
brezdušen malopridnež, trinog
/
boj proti brezdušnemu izkoriščanju
//
slabš.
ki je brez čustev sploh:
bil je brezdušen birokrat
/
brezdušen obraz, smehljaj
brezdúšno
prisl.
:
brezdušno zatirati podložnike
brezdúšje
-a
s
(
ȗ
)
knjiž.
stanje brez čustev:
zapadel je v brezdušje
brezdúšnež
-a
m
(
ȗ
)
brezdušen človek:
bil je na glasu kot birokratski diktator in brezdušnež
brezdúšnik
-a
m
(
ȗ
)
star.
brezdušnež
:
nasilnež in brezdušnik
brezdúšnost
-i
ž
(
ū
)
lastnost brezdušnega človeka:
žrtev gospodarjeve brezdušnosti
;
protest proti brezdušnosti in nehumanosti
/
tehnokratska brezdušnost
brezdvómen
-mna -o
prid.
(
ọ̄
)
nedvomen
:
brezdvomna resnica
brezdvómno
člen.
:
brezdvomno je od tod najlepši pogled na mesto
brézen
1
-zna
m
(
ẹ́
)
zastar.
marec
:
zgodilo se je na dan 4. brezna
brêzen
2
-zna
m
(
é
)
zastar.
brezno
:
globok, temen brezen
/
brezen smrti
brezfosílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
geol.
ki je brez fosilov:
brezfosilna kamnina
brezgíben
-bna -o
prid.
(
ī
)
negiben
:
brezgibno obličje
brezgíbnost
-i
ž
(
ī
)
negibnost
:
pokrajina je ležala pred njim v popolni brezgibnosti
brezglásen
-sna -o
prid.
(
ā
)
knjiž.
ki je brez glasu:
brezglasen jok
/
skoraj brezglasni koraki
/
brezglasen mir
;
temna, brezglasna noč
brezglásno
prisl.
:
govoril je tiho, skoraj brezglasno
;
brezglasno se smejati
;
brezglasno se je zgrudila
brezglásje
-a
s
(
ȃ
)
knjiž.
molk
,
tišina
:
mirno, negibno brezglasje
//
pesn.
večnost
,
onstranstvo
:
biti onstran smrti v brezglasju
brezglásnost
-i
ž
(
ā
)
knjiž.
značilnost brezglasnega:
brezglasnost noči
♦
med.
brezglasnost govora po operaciji grla
manjkanje glasovnega zvena
brezglàv
in
brezgláv -áva -o
prid.
(
ȁ á; ȃ
)
1.
ekspr.
ki ravna brez presoje, premisleka:
nepremišljen in brezglav človek
;
brezglava množica
/
brezglava politika
;
vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo
//
ki izraža veliko zmedenost, zbeganost:
brezglava naglica
/
obšla ga je brezglava groza
;
vsi so kot brezglavi begali sem ter tja
2.
ki je brez glave:
brezglavo truplo
brezglávo
prisl.
:
brezglavo bežati
;
brezglavo se je zaljubil
brezglávec
-vca
m
(
ȃ
)
ekspr.
brezglav, nepremišljen človek:
tako ravna le brezglavec
♦
zool.
brezglavci
ribam podobne morske živalce z neizrazito glavo, Acrania
brezgláven
-vna -o
prid.
(
ā
)
brezglav
:
brezglavno ravnanje
brezglávje
-a
s
(
ȃ
)
brezglavo, zmedeno stanje;
brezglavost
:
brezglavje in nered
brezglávost
-i
ž
(
ā
)
ekspr.
lastnost brezglavega, nepremišljenega človeka:
njihova brezglavost jih je pogubila
;
v njegovih letih je to višek brezglavosti
/
brezglavost in nesposobnost politike
//
brezglavo, zmedeno stanje:
povsod sta vladala nered in brezglavost
brezgluténski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki ne vsebuje glutena:
brezglutenski izdelki
;
brezglutenski kruh
;
brezglutenska moka
;
tečaj brezglutenske prehrane
/
brezglutenska dieta
brezgotovínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
fin.
ki se opravi brez uporabe gotovine:
brezgotovinski denarni promet
;
brezgotovinsko plačevanje
brezgrájen
-jna -o
prid.
(
ā
)
knjiž.
ki je brez nravstvene napake, pomanjkljivosti:
plemenit in brezgrajen človek
/
brezgrajen značaj
;
brezgrajno življenje
/
brezgrajna obleka
brezgrájno
prisl.
:
ravnal je brezgrajno
brezgrájnost
-i
ž
(
ā
)
knjiž.
stanje brezgrajnega človeka:
njegova nravstvena brezgrajnost
brezgréšen
-šna -o
prid.
(
ẹ́ ẹ̄
)
knjiž.
ki je brez greha:
brezgrešno bitje
/
brezgrešna ljubezen
brezgréšnost
-i
ž
(
ẹ́
)
knjiž.
stanje brezgrešnega človeka:
prepričan je bil o svoji brezgrešnosti
brezhíben
-bna -o
prid.
(
ȋ
)
ki je brez hibe, napake:
brezhibni mehanizem
;
brezhibno delovanje stroja
;
avto je v brezhibnem stanju
brezhíbno
prisl.
:
brezhibno govori več jezikov
;
biti brezhibno oblečen
brezhíbnost
-i
ž
(
ȋ
)
značilnost brezhibnega:
brezhibnost obleke
;
brezhibnost njenega vedenja
brezhláčnik
-a
m
(
ȃ
)
ekspr.
kdor nima hlač, navadno otrok:
sosedov mali brezhlačnik
brezhrbteníčnost
-i
ž
(
ȋ
)
ekspr.
lastnost neznačajnega, podkupljivega človeka:
brezhrbteničnost, hlapčevstvo in omahljivost ljudi
brezidêjen
-jna -o
prid.
(
ȇ
)
ki je brez ideje, idejnosti:
brezidejna literatura
;
brezidejno gledališče
/
brezidejno malomeščanstvo
brezidêjnost
-i
ž
(
ȇ
)
značilnost brezidejnega:
zavračati brezidejnost zgolj estetske umetnosti
/
očitati komu brezidejnost
brezímec
-mca
m
(
ȋ
)
brezimen človek:
berači in brezimci
brezímen
1
-mna -o
prid.
(
ȋ
)
1.
ki ni naveden z imenom:
brezimni pošiljatelj pisma
/
brezimni ljudski pevci, slikarji
//
pri katerem avtor ni naveden:
brezimna pisma
/
brezimna obrekovanja
2.
knjiž.
ki nima (slavnega) imena:
brezimna množica
;
brezimne igralske skupinice
brezimén
2
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
knjiž.
brezimen
1
:
brezimeni avtor, pisec pisma
/
brezimena ovadba
/
te brezimene ptice so prihajale čisto blizu
breziménec
-nca
m
(
ẹ̑
)
knjiž.
človek, čigar ime je neznano, nepomembno:
brezimenci davnih dni, ki so iznašli jadro
breziménski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki nima (slavnega) imena;
brezimen
1
:
utonil je v brezimenski množici
/
brezimenske žrtve turških napadov
žrtve, katerih imena niso znana
♦
pravn.
brezimenska pogodba
pogodba, ki ni v zakonu posebej imenovana, pač pa ji je dala praksa naziv
brezímnež
-a
m
(
ȋ
)
ekspr.
brezimen človek:
laži v pismih brezimnežev
brezímnik
-a
m
(
ȋ
)
brezimen človek:
brezimniki in psevdonimniki
brezímnost
-i
ž
(
ȋ
)
stanje brezimnega človeka:
pisec se je skril za brezimnost
/
brezimnost ovadbe
/
sklenil je narediti konec svoji povprečnosti in brezimnosti
bréziti se
-im se
nedov.
(
ẹ́ ẹ̄
)
zastar.
goniti se, breznati se:
po strehah so se brezile mačke
brezizgléden
-dna -o
prid.
(
ẹ́ ẹ̄
)
knjiž.
ki ne kaže izhoda, rešitve:
pesimistična, brezizgledna filozofija
//
publ.
brezupen
:
brezizgleden boj
;
znašel se je v brezizglednem položaju
brezizglédnost
-i
ž
(
ẹ́
)
publ.
brezupnost
,
brezperspektivnost
:
izhod iz brezizglednosti
/
brezizglednost položaja
brezizhóden
-dna -o
prid.
(
ọ̄ ọ̑
)
ki je brez izhoda, rešitve:
znašel se je v brezizhodnem položaju
;
zaiti v brezizhodno zagato
//
knjiž.
ki ne kaže izhoda, rešitve:
brezizhodni pesimizem
brezizhódnost
-i
ž
(
ọ̄
)
brezizhodno stanje:
še zmeraj vladata napetost in brezizhodnost
;
brezupna mračnost in brezizhodnost
;
občutek brezizhodnosti
/
brezizhodnost ekonomske razdeljenosti sveta
;
brezizhodnost položaja
brezizjémen
-mna -o
prid.
(
ẹ̑
)
knjiž.
ki je brez izjeme:
zahtevati brezizjemno tišino
;
brezizjemna veljavnost odločbe
brezizjémno
prisl.
:
zakon velja brezizjemno
brezizrázen
-zna -o
prid.
(
á ā
)
ki ničesar ne izraža:
brezizrazen in top obraz
;
njegov pogled je bil brezizrazen
;
brezizrazne oči
;
brezizrazne poteze na obrazu
//
neizrazit
,
medel
:
brezizrazna barva
;
umetniško brezizrazno delo
/
brezizrazna sivina
brezizrázno
prisl.
:
brezizrazno gledati, govoriti
;
vloga je bila podana brezizrazno in brezbarvno
brezizráznost
-i
ž
(
á
)
lastnost brezizraznega:
topa brezizraznost obraza
/
duhovna praznota in brezizraznost
brézje
-a
s
(
ẹ̑
)
brezov gozd:
mlado, zeleno brezje
;
brezje in jelševje
brezjêdrn
-a -o
prid.
(
ē
)
biol.
ki je brez jedra:
brezjedrna celica
brezjêdrski
-a -o
prid.
(
ē
)
ki ne uporablja jedrske energije:
brezjedrska energetska politika
//
ki je brez jedrskega, atomskega orožja:
zavzemal se je za brezjedrski svet
brezkofeínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
farm.
ki je brez kofeina:
brezkofeinska kava
brezkompromísen
-sna -o
prid.
(
ȋ
)
ki dela, ravna brez kompromisa;
dosleden
,
načelen
:
brezkompromisni borec za pravico
;
v teh stvareh je bil vedno brezkompromisen
/
brezkompromisni boj za mir
;
brezkompromisno izpolnjevanje načel
;
brezkompromisno izvajanje programa
brezkompromísnost
-i
ž
(
ȋ
)
lastnost brezkompromisnega:
brezkompromisnost polemike
/
občudovali so odločnost in brezkompromisnost tega človeka
brezkônčen
-čna -o
prid.
(
ó
)
knjiž.
ki je brez konca:
brezkončna pot
;
širno, brezkončno morje
/
brezkončne noči brez spanja
//
ekspr.
zelo velik ali dolgo trajajoč:
brezkončna žalost
;
brezkončno gorje
/
brezkončna tišina
♦
strojn.
brezkončni vijak
vijak, ki se vrti, a se v vzdolžni smeri pri tem ne premika
;
teh.
brezkončna veriga
brezkončníški
-a -o
prid.
(
ȋ
)
jezikosl.
ki je brez končnice:
brezkončniški genitiv
brezkônčnost
-i
ž
(
ó
)
značilnost, lastnost brezkončnega:
brezkončnost vesoljstva
;
brezkončnost časa
/
dvigati se v brezkončnost
;
ladja je izginila v brezkončnosti voda
/
ekspr.
razgovori se vlečejo v brezkončnost
zelo dolgo; v neskončnost
brezkonfesionálec
-lca
m
(
ȃ
)
brezkonfesionalen človek:
biti brezkonfesionalec
brezkonfesionálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
knjiž.
ki je brez konfesije, veroizpovedi:
brezkonfesionalen človek
;
biti brezkonfesionalen
/
brezkonfesionalna vzgoja
brezkonfesionálnost
-i
ž
(
ȃ
)
lastnost, značilnost človeka brez konfesije, veroizpovedi:
brezkonkurénčen
-čna -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki je brez konkurence:
brezkonkurenčni uvoznik južnega sadja
/
ekspr.
prepričajte se o brezkonkurenčnih cenah naših izdelkov
brezkontákten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
ki za svoje delovanje ne potrebuje neposrednega stika:
potni list z brezkontaktnim čipom
;
brezkontaktna kartica
brezkorísten
-tna -o
prid.
(
ī
)
knjiž.
ki je brez koristi:
njegov trud je brezkoristen
;
brezkoristne sanje
;
njegove besede so bile brezkoristne
brezkorístno
prisl.
:
toplota se brezkoristno trati
brezkorístnost
-i
ž
(
ī
)
knjiž.
lastnost brezkoristnega:
brezkoristnost prizadevanja
/
občutki malodušja in brezkoristnosti
brezkrájen
-jna -o
prid.
(
ā
)
knjiž.
ki je brez kraja, konca:
brezkrajen prostor
/
brezkrajni gozdovi
;
brezkrajne vode oceana
//
ekspr.
zelo velik ali dolgo trajajoč:
brezkrajna sreča
brezkrájnost
-i
ž
(
ā
)
knjiž.
lastnost, značilnost brezkrajnega:
brezkrajnost prostora in časa
/
morje se širi v brezkrajnost
brezkríl
-a -o
prid.
(
ȋ ī
)
zool.
ki je brez kril:
brezkrila žuželka
/
brezkrili kivi
brezkrílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
zool.
ki je brez kril:
brezkrilne žuželke
brezkŕven
-vna -o
prid.
(
ŕ r̄
)
1.
ki je brez krvi, brez zdrave naravne barve:
brezkrvni obraz
;
brezkrvna dekličina roka
;
brezkrvne ustnice
2.
ekspr.
ki je brez izrazitih potez, značilnosti:
tekst je nepomemben in brezkrven
;
dolgočasna brezkrvna poezija
/
bila je kot nezemeljsko, brezkrvno bitje
brezkŕvnež
-a
m
(
ȓ
)
ekspr.
brezkrven, malokrven človek:
bledičen brezkrvnež
brezkŕvnost
-i
ž
(
ŕ
)
značilnost brezkrvnega:
brezkrvnost ustnic
/
ekspr.
brezkrvnost igralske akcije na odru
brezkúžen
-žna -o
prid.
(
ú ū
)
med.
ki je brez kužnih klic:
brezkužna gaza
brezkúžnost
-i
ž
(
ú
)
med.
brezkužno stanje:
skrbeti za brezkužnost pri operaciji
brezlás
in
brezlàs -ása -o
prid.
(
ȃ; ȁ á
)
ki je brez las:
brezlas starec
/
brezlasa glava
brezlastníški
-a -o
prid.
(
ȋ
)
knjiž.
ki je brez zasebne lastnine:
brezlastniška družba
brezlésen
-sna -o
prid.
(
ẹ̄
)
papir.,
v zvezi
brezlesni papir
boljši papir iz celuloznih vlaken in brez lesovine:
knjiga bo tiskana na brezlesnem papirju
brezlíčen
-čna -o
prid.
(
ī
)
knjiž.
brezobličen
:
brezlična gmota
;
pokrajino so pokrivale brezlične megle
/
brezlične ostarele hiše
;
brezlična ženska postava
/
brezlična množica
brezlíčje
-a
s
(
ȋ
)
knjiž.
brezličnost
:
brezličje materije
brezlíčnost
-i
ž
(
ī
)
knjiž.
značilnost brezličnega:
brezličnost gmote
/
brezličnost modernega življenja
brezlík
-a -o
prid.
(
ȋ ī
)
knjiž.
brezobličen
:
brezlika kepa
/
brezliko poslopje
/
brezosebna in brezlika povprečnost
brezlísten
-tna -o
prid.
(
ȋ
)
ki je brez listov, listja:
brezcvetne in brezlistne veje
;
brezlistno drevo
brezljúden
-dna -o
prid.
(
ú ū
)
star.
ki je brez ljudi, neobljuden:
pristati na brezljudnem otoku
/
brezljudne ulice
brezlúsk
-a -o
prid.
(
ȗ ū
)
zastar.
ki je brez lusk:
brezluske ribe
brezmádežen
-žna -o
prid.
(
ȃ
)
1.
rel.
ki je brez madeža, greha:
brezmadežna devica Marija
/
dogma o brezmadežnem spočetju
dogma, da je bila Kristusova mati spočeta brez izvirnega greha
2.
knjiž.
zelo čist:
brezmadežna polt
brezmádežno
prisl.
:
hiša je brezmadežno čista
;
brezmadežno bela stena
;
sam.:,
rel.
Brezmadežna
mati Jezusa Kristusa
brezmádežnost
-i
ž
(
ȃ
)
knjiž.
lastnost, značilnost brezmadežnega:
brezmadežnost mladosti
/
brezmadežnost njegove uniforme
brezmásten
-tna -o
prid.
(
á
)
ki je brez masti, maščobe:
brezmastna snov
;
brezmastno mleko
brezmátičen
-čna -o
prid.
(
ā
)
čeb.
ki je brez matice:
brezmatični panj
brezmátičnik
-a
m
(
ā
)
čeb.
panj brez matice:
brezmêjen
-jna -o
prid.
(
ē
)
ki je brez meje:
brezmejen prostor
/
brezmejno morje
//
ekspr.
zelo velik ali dolgo trajajoč:
lotila se ga je brezmejna groza
;
brezmejna ljubezen, žalost
brezmêjno
prisl.
:
vsi so mu brezmejno zaupali
;
brezmejno vdan
brezmêjnost
-i
ž
(
ē
)
knjiž.
lastnost, značilnost brezmejnega:
brezmejnost morja, vesolja
/
spoznati brezmejnost materine ljubezni
//
prostor brez meje:
vzdignil se je v nebesno sinjino, v brezmejnost
;
izgubiti se v brezmejnosti
;
zračna brezmejnost
brezméren
-rna -o
prid.
(
ẹ́ ẹ̄
)
ki presega navadno mero:
brezmerno kajenje
//
knjiž.
neizmeren
2
:
brezmerno hrepenenje
brezmésečen
-čna -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki je brez meseca, lune:
brezmesečna noč
;
temno, brezmesečno nebo
brezmêsen
-sna -o
prid.
(
é
)
ki je brez mesa:
brezmesna hrana
/
brezmesni dan
brezmíselje
-a
[
brezmisəlje
]
s
(
ȋ
)
knjiž.
brezmiselno stanje:
zdramiti koga iz brezmiselja
brezmíseln
-a -o
[
brezmisələn
in
brezmisəln
]
prid.
(
ȋ
)
knjiž.
ki je brez misli:
tako postane človek brezmiseln stroj
/
brezmiseln krik
;
brezmiselne, komaj razločne besede
;
brezmiselna, divja radost
//
ki je brez možnosti za uspeh;
brezsmiseln
:
tak način upora je brezmiseln
brezmíselno
prisl.
:
govoriti brezmiselno
brezmíselnost
-i
[
brezmisəlnost
]
ž
(
ȋ
)
knjiž.
lastnost, značilnost brezmiselnega:
sprevideti brezmiselnost svojega početja
/
to ni več lahkomiselnost, to je brezmiselnost
brezmléčnost
-i
ž
(
ẹ́
)
med.,
vet.
manjkanje mleka po porodu:
brezmlečnost dojk, vimena
/
brezmlečnost krave
brezmôčen
-čna -o
prid.
(
ó
)
ki je brez moči:
opotekel se je in brezmočen padel
;
bila je vsa drobna in brezmočna
/
brezmočna starost
/
brezmočen sanjač
//
ki vsebuje, izraža nemoč:
brezmočen klic, smehljaj
;
škripal je z zobmi od brezmočne jeze
brezmôčno
prisl.
:
preklinjali so in brezmočno grozili
;
brezmočno je omahnil
;
roke so mu brezmočno visele ob telesu
brezmôčnost
-i
ž
(
ó
)
stanje brez moči:
brezmočnost po dolgi bolezni
/
brezmočnost in obup
;
občutek zapuščenosti in brezmočnosti
brezmotóren
-rna -o
prid.
(
ọ̄
)
ki je brez motorja:
brezmotorno letalo
;
brezmotorno progovno vozilo
/
brezmotorni polet
breznačêlen
-lna -o
prid.
(
ȇ
)
ki je brez načel:
breznačelni in neznačajni ljudje
/
breznačelni konkurenčni boj
;
breznačelno popuščanje
breznačêlnež
-a
m
(
ȇ
)
ekspr.
breznačelen človek:
brezznačajneži in breznačelneži
breznačêlnost
-i
ž
(
ȇ
)
stanje brez načel:
politična breznačelnost
;
breznačelnost v literaturi
/
onemogočil se je s svojo breznačelnostjo
breznačŕten
-tna -o
prid.
(
ȓ
)
ki je brez načrta:
breznačrtno delo
;
breznačrtno izkoriščanje gozdov
breznačŕtnost
-i
ž
(
ȓ
)
značilnost breznačrtnega:
breznačrtnost gospodarjenja
/
vladala je breznačrtnost in anarhija
breznadêjen
-jna -o
prid.
(
ȇ
)
knjiž.
brezupen
:
breznadejna ljubezen
/
breznadejna trpkost
breznadêjnost
-i
ž
(
ȇ
)
knjiž.
brezup
:
v ljudi se je zajedala trudna breznadejnost
breznáden
-dna -o
prid.
(
ȃ
)
knjiž.
brezupen
:
breznaden boj
;
položaj je bil breznaden
/
breznadna zapuščenost
breznaglásen
-sna -o
prid.
(
ā
)
jezikosl.
ki je brez naglasa:
breznaglasna beseda
breznaglásnica
-e
ž
(
ȃ
)
jezikosl.
beseda, ki je brez naglasa:
enozložna breznaglasnica
breznaglásnost
-i
ž
(
ā
)
jezikosl.
značilnost breznaglasne besede:
bréznanje
-a
s
(
ẹ̑
)
glagolnik od breznati se:
breznanje mačk
breznároden
-dna -o
prid.
(
á
)
ki je brez narodnosti:
breznarodni prebivalci države
/
breznarodna kultura
breznárodnost
-i
ž
(
á
)
breznarodno stanje:
zamenjavati mednarodnost z breznarodnostjo
bréznati se
-am se
nedov.
(
ẹ̄ ẹ̑
)
navadno v zvezi z
maček
kazati nagnjenje za parjenje;
goniti se
:
mačke se breznajo
brezníten
-tna -o
prid.
(
ȋ
)
agr.
ki v stroku nima niti:
brezniten stročji fižol
brêzno
-a
s
(
é
)
zelo globoka jama s strmimi stenami:
nagniti se nad brezno
;
pasti, skočiti, strmoglaviti v brezno
;
globoko brezno
;
dno temnega brezna
;
pren.
skrivnostno brezno človeškega srca
//
ekspr.
velika globina:
gledal je z mostu v brezno pod seboj
/
ladja se je potopila v brezno oceana
●
star.
peklensko brezno
pekel
//
ekspr.,
z rodilnikom
velika mera česa hudega, žalostnega:
pahniti koga v brezno trpljenja
;
brezno bede, bolečin, obupa
breznóg
-a -o
prid.
(
ọ̑ ọ̄
)
ki je brez noge, nog:
breznog invalid
;
breznoge ličinke
breznós
-a -o
prid.
(
ọ̑ ọ̄
)
ki je brez nosa:
breznosi invalid z iznakaženim licem
bréznov
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
zastar.
marčevski
:
breznov sneg
breznóžen
-žna -o
prid.
(
ọ̄
)
breznog
:
breznožna žival
brezobláčen
-čna -o
prid.
(
ȃ
)
ki je brez oblakov:
brezoblačno nebo
/
brezoblačen dan
brezoblíčen
-čna -o
prid.
(
ī ȋ
)
1.
ki je brez določene oblike:
podoben je bil veliki brezoblični gmoti
;
iz brezoblične skale izklesati kip
/
brezoblična stavba iz opeke
;
brezoblično in krvavo telo
/
zopet so se vrstili pusti, brezoblični dnevi
;
brezoblična misel
2.
ekspr.
nezaveden
,
neosveščen
:
brezoblična in nemočna množica
brezoblíčnost
-i
ž
(
ī
)
knjiž.
lastnost, značilnost brezobličnega:
brezobličnost gmote
/
spačen do brezobličnosti
;
pred očmi se mu megli, vse prehaja v brezobličnost
/
brezobličnost novih pojmov ga draži
/
brezobličnost množice
brezobrázen
-zna -o
prid.
(
ā
)
1.
knjiž.
neizrazit
,
medel
:
nedoločne in brezobrazne oblike
2.
zastar.
nesramen
,
surov
,
brezobziren
:
brezobrazni napadi na pisatelja
brezobráznost
-i
ž
(
ā
)
1.
knjiž.
neizrazitost
,
medlost
:
brezobraznost in brezosebnost epigonstva
2.
zastar.
nesramnost
,
surovost
,
brezobzirnost
:
njegova skrajna brezobraznost
brezobrésten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki je brez obresti:
brezobrestno posojilo
brezobŕven
-vna -o
prid.
(
ȓ
)
knjiž.
ki je brez obrvi:
brezobrvni, z velikimi pegami posuti obraz
brezobstréten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
fot.
ki preprečuje odboj svetlobnih žarkov s hrbtne strani plošče, filma nazaj v emulzijo:
brezobstretni material
brezobvézen
-zna -o
prid.
(
ẹ́ ẹ̄
)
ki je brez obveznosti:
brezobvezna trgovska ponudba
;
brezobvezna štipendija
brezobvézno
prisl.
:
kupci si lahko brezobvezno ogledajo blago
brezobzíren
-rna -o
prid.
(
ī
)
ki je brez obzirov:
brezobziren človek
;
postajal je vedno bolj brezobziren
/
brezobzirno ravnanje
/
brezobzirna kritika
neprizanesljiva
brezobzírno
prisl.
:
brezobzirno odbiti prošnjo
;
brezobzirno odkrite besede
brezobzírnež
-a
m
(
ȋ
)
ekspr.
brezobziren človek:
prevejanec in brezobzirnež
brezobzírnost
-i
ž
(
ī
)
lastnost brezobzirnega človeka:
njegova cinična brezobzirnost
;
biti odkrit do brezobzirnosti
brezobzóren
-rna -o
prid.
(
ọ̄ ọ̑
)
knjiž.
ki je brez obzorja, vidne meje:
brezobzorne ravnine
brezodzívnost
-i
ž
(
ȋ
)
knjiž.
odsotnost, pomanjkanje odziva:
tragična brezodzivnost njegove drame pri občinstvu
brezók
-a -o
prid.
(
ọ̑ ọ̄
)
ki je brez očesa, oči:
brezok berač
brezokúsen
-sna -o
prid.
(
ú ū
)
ki je brez (dobrega) okusa:
brezokusna juha
/
brezokusna kravata
neokusna
brezokúsnost
-i
ž
(
ú
)
značilnost brezokusnega:
brezokusnost jedi
/
očitali so mu brezokusnost
brezosében
-bna -o
prid.
(
ẹ̑
)
1.
ki je brez osebne čustvene prizadetosti:
v tej zadevi je treba biti brezoseben
;
zdela se mu je čisto brezosebna in hladna
/
brezosebni, odmaknjeni pogled
;
brezosebno pomilovanje
//
neoseben
,
objektiven
:
brezosebna kritika
2.
ki ne izraža osebnih, tipičnih značilnosti:
brezosebni junaki drame
/
pisateljev brezosebni stil
;
brezosebna hotelska soba
♦
jezikosl.
brezosebna glagolska oblika
oblika, ki ne kaže glagolske osebe
;
brezosebna raba
brezosébno
prisl.
:
v tem stavku je glagol rabljen brezosebno
brezosébnost
-i
ž
(
ẹ̑
)
značilnost brezosebnega:
brezosebnost pripovedovanja
/
brezosebnost pri znanstvenem raziskovanju
/
brezosebnost in neizrazitost
;
brezosebnost epigonstva
brézov
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na brezo:
brezov les
;
brezova veja
;
brezovo lubje
/
brezov gaj
/
brezova metla, šiba
●
ekspr.
izgovor je brezov
izmišljen, neverjeten
;
brezove oči
s svetlejšimi pegami na temnejši šarenici
;
ekspr.
namazati otroka z brezovim oljem
natepsti z brezovo šibo; natepsti sploh
♦
bot.
brezov goban
užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum
;
kozm.
brezova voda
tekočina iz brezovega lubja, listja za nego las
brézovček
-čka
m
(
ẹ́
)
zool.
majhna ptica pevka z rdečim čelom in črnim podbradkom, Carduelis flammea:
brézovec
-vca
m
(
ẹ́
)
nar.
bič, spleten iz brezovih šib:
tepsti z brezovcem
;
dolg in debel brezovec
brezovína
in
brézovina -e
ž
(
í; ẹ́
)
brezov les:
rumenkasta brezovina
//
brezove veje:
vzel je nož in začel rezati brezovino
brézovje
-a
s
(
ẹ́
)
brezov gozd:
brezovje in bukovje
//
brezove veje:
rezati brezovje za metle
brézovka
-e
ž
(
ẹ́
)
1.
brezova šiba:
na svoji koži boš občutil brezovko
;
švrkati koga z brezovko
2.
brezova metla:
pometati z brezovko
brezpálčen
-čna -o
[
brespau̯čən
]
prid.
(
ȃ
)
ki je brez palca, palcev:
brezpalčne rokavice
brezpálčnik
-a
[
brespau̯čnik
]
m
(
ȃ
)
nav. mn.,
zastar.
brezpalčna rokavica:
brezpámeten
-tna -o
prid.
(
á
)
star.
nespameten
:
ne bodi tako brezpametna
brezpártijski
-a -o
prid.
(
á
)
v socializmu
ki je brez partijskega vodstva:
brezpartijska demokracija
//
ki ni član partije:
brezpartijska množica frontovcev
brezpášen
-šna -o
prid.
(
ā
)
čeb.
v katerem ni paše:
brezpašna doba
brezperspektíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
ki je brez perspektive, upanja:
težaven in brezperspektiven položaj
;
brezperspektivno životarjenje
/
to so nerealni in brezperspektivni načrti
;
brezperspektivne kolonialne vojne
//
knjiž.
ki ne kaže izhoda, rešitve:
film je pesimističen, brezperspektiven
brezperspektívnost
-i
ž
(
ȋ
)
brezperspektivno stanje:
povzročiti demoralizacijo in brezperspektivnost
;
vzdušje obupa in popolne brezperspektivnosti
/
spoznati brezperspektivnost svojega ravnanja
;
brezperspektivnost kolonialne politike
/
črnogledost in brezperspektivnost njegovega najnovejšega romana
brezpetelínka
-e
ž
(
ȋ
)
lov.
puška, ki ima za vžig naboja udarno iglo namesto petelina:
mehanizem brezpetelinke
brezpéten
in
brezpêten -tna -o
prid.
(
ẹ̑; ē
)
ki je brez pete, pet:
brezpetni čevlji
brezpétnik
tudi
brezpêtnik -a
m
(
ẹ̑; ȇ
)
nav. mn.
obuvalo brez pet:
natakniti brezpetnike
;
klobučevinasti, ponošeni brezpetniki
brezpilóten
-tna -o
prid.
(
ọ̑
)
ki je brez pilota, posadke:
brezpilotno letalo
brezpláčen
-čna -o
prid.
(
á
)
ki se dobi brez plačila:
brezplačen dar narave
;
brezplačna hrana in stanovanje
;
brezplačna vozovnica, vstopnica
/
brezplačni časopis
/
zaprositi za brezplačni dopust
brez prejemkov, neplačan
brezpláčno
prisl.
:
revijo prejema brezplačno
;
brezplačno so ga sprejeli v zavod
brezpláčnik
-a
m
(
ȃ
)
brezplačni časopis:
predvolilni brezplačnik
;
izdajanje in financiranje brezplačnikov
brezpláčnost
-i
ž
(
á
)
značilnost brezplačnega:
brezplačnost obveznega izobraževanja
;
brezplačnost zdravljenja
brezplóden
-dna -o
prid.
(
ọ̄
)
knjiž.
ki je brez uspeha, koristi:
vsi poskusi, da bi dosegel breg, so bili brezplodni
;
brezplodno delo, iskanje
/
dolga, brezplodna leta
/
spustil se je v brezplodno prerekanje
nepotrebno, nesmiselno
brezplódno
prisl.
:
brezplodno izgubljati čas
brezplódnost
-i
ž
(
ọ̄
)
značilnost brezplodnega:
brezplodnost razgovorov
/
znanstvena brezplodnost
brezpogójen
-jna -o
prid.
(
ọ̄
)
ki je brez pogojev, pridržkov, izjem:
zahtevati brezpogojno disciplino
;
izkazovati brezpogojno spoštovanje
/
brezpogojna kapitulacija
♦
biol.
brezpogojni refleks
nehotna, prirojena reakcija na dražljaj brez sodelovanja velikih možganov
brezpogójno
prisl.
:
brezpogojno verjeti, zaupati
brezpogójnost
-i
ž
(
ọ̄
)
lastnost, značilnost brezpogojnega:
brezpogojnost dolžnosti
brezpokójen
-jna -o
prid.
(
ọ̄
)
knjiž.
ki je brez pokoja, miru:
brezpokojna dežela
/
bila je svojeglava in brezpokojna ženska
brezpokójnost
-i
ž
(
ọ̄
)
knjiž.
stanje brez pokoja, miru:
brezpokojnosti se je pridruževal še strah
brezpomémben
-bna -o
prid.
(
ẹ̄
)
ki je brez pomembnosti, važnosti:
brezpomemben dogodek
;
brezpomembne besede
;
govoriti o brezpomembnih stvareh
;
vse okoli njega se mu je zdelo brezpomembno
/
brezpomemben pisatelj
;
politično brezpomembna oseba
brezpomémbnost
-i
ž
(
ẹ̄
)
lastnost, značilnost brezpomembnega:
gospodarska brezpomembnost dežele
;
brezpomembnost vprašanja
/
ob njem je začutil svojo brezpomembnost
;
njegova moč je vse tovariše potisnila v brezpomembnost
/
ves čas mu je pripovedovala same brezpomembnosti
brezpoménski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki je brez pomena, smisla:
to je čisto brezpomenska razprava
/
brezpomenske besede
brezpomóčen
-čna -o
prid.
(
ọ̑
)
knjiž.
ki si ne more, ne zna pomagati:
brezpomočen otrok
;
bil je brezpomočna žrtev
;
prej samozavesten, zdaj zmeden in brezpomočen
/
plah, brezpomočen smehljaj
brezpomóčno
prisl.
:
brezpomočno ječati
brezpomóčnost
-i
ž
(
ọ̑
)
knjiž.
nemožnost, nesposobnost pomagati si:
beda in brezpomočnost internirancev
;
dražila ga je njena brezpomočnost
/
brezpomočnost duševne osamljenosti
brezpôseln
-a -o
[
bresposələn
in
bresposəln
]
prid.
(
ȏ
)
ki je brez stalnega dela, zaposlitve:
množica brezposelnih delavcev
;
brezposeln rudar
brezpôselni
-a -o
sam.
:
brezposelni je potreben podpore
;
skupina brezposelnih
;
urad za brezposelne
brezpôselnež
-a
[
bresposəlnež-
]
m
(
ȏ
)
knjiž.
brezposeln človek, brezposelni:
potepuhi in brezposelneži
brezpôselnik
-a
[
bresposəlnik
]
m
(
ȏ
)
knjiž.
brezposeln človek, brezposelni:
reveži in brezposelniki
brezpôselnost
-i
[
bresposəlnost
]
ž
(
ȏ
)
pojav, stanje, da je del ljudi brez stalnega dela, zaposlitve:
brezposelnost v svetu narašča
;
odpraviti brezposelnost
;
boriti se proti brezposelnosti
/
akutna brezposelnost
brezposésten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
zastar.
ki je brez posesti, premoženja:
brezposestna bratovščina
brezpóten
-tna -o
prid.
(
ọ̑
)
knjiž.
ki je brez poti:
brezpotni hribi
;
brezpotna puščava
brezpótje
-a
s
(
ọ̑
)
knjiž.
kraj brez poti:
hoditi po brezpotjih
;
planinska brezpotja
;
pren.
ta pogovor vodi v brezpotje
brezpráven
-vna -o
prid.
(
á ā
)
ki je brez pravic:
brezpravni, podjarmljeni narodi
;
sužnji so bili brezpravni
;
brezpravna delovna množica
brezprávje
-a
s
(
ȃ
)
knjiž.
brezpravno stanje, brezpravnost:
odpraviti brezpravje
/
braniti pred nasiljem in brezpravjem
brezprávnost
-i
ž
(
á
)
brezpravno stanje:
brezpravnost kolonialnih narodov
brezpredméten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
1.
nepotreben
,
odvečen
,
nesmiseln
:
brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni
;
odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten
;
vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno
/
brez dražbe je postal nakup brezpredmeten
//
zastar.
ki je brez vzroka, podlage, neosnovan:
brezpredmetna žalost
2.
s čuti nezaznaven;
pojmoven
,
miseln
:
brezpredmetni fantazijski svet
♦
um.
brezpredmetno slikarstvo
abstraktno slikarstvo
brezpredmétnost
-i
ž
(
ẹ̑
)
lastnost, značilnost brezpredmetnega:
ideja o brezpredmetnosti človeških naporov
brezpriméren
-rna -o
prid.
(
ẹ́ ẹ̄
)
knjiž.
ki je brez primere, zelo velik:
to delo je bilo sad brezprimernega poguma
;
avtorjev humor je brezprimeren
;
ustvarjal je z brezprimerno lahkoto
;
brezprimerna lepotica
;
brezprimerno hinavstvo
brezprimérno
prisl.
:
brezprimerno večji pomen
brezpripónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
jezikosl.
ki je brez pripone:
brezpriponski glagoli
brezprizíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
knjiž.
ki ne dopušča priziva, ugovora:
odgovor je bil resen in brezpriziven
;
avtonomna in brezprizivna družbena oblast
/
brezpriziven, dogmatičen razsodnik
brezprizívno
prisl.
:
sodba je dokončno in brezprizivno rešila spor
brezprizóren
-rna -o
prid.
(
ọ̄
)
v ruskem okolju, prva leta po državljanski vojni
ki je brez doma in nevzgojen:
brezprizorni otrok
;
sam.:
vzgojna problematika brezprizornih
brezprográmnost
-i
ž
(
ȃ
)
zastar.
stanje brez programa, načrta:
breznačelnost in brezprogramnost
/
brezprogramnost stranke
brezprostóren
-rna -o
prid.
(
ọ̄
)
knjiž.
prostorsko neomejen:
brezprostorno, brezčasovno vesoljstvo
//
um.
neodvisen od prostora:
brezprostorno prizorišče
brezprostórje
-a
s
(
ọ̑
)
knjiž.
prostorska neomejenost, neskončnost:
brezčasje in brezprostorje
;
toniti v motno brezprostorje
/
modro brezprostorje neba
//
um.
neodvisnost od prostora:
na sliki se zgodba dogaja v brezprostorju
brezprostórnost
-i
ž
(
ọ̄
)
knjiž.
prostorska neomejenost, neskončnost:
kozmična brezprostornost
;
ravnina je vzbujala vtis brezprostornosti
//
um.
neodvisnost od prostora:
brezprostornost slikarske kompozicije
;
s praznim ozadjem je slikar dosegel vtis brezprostornosti
brezpŕst
-a -o
prid.
(
ȓ r̄
)
ki je brez prsta, prstov:
brezprst berač
brezpŕsten
-tna -o
prid.
(
ȓ
)
ki je brez prsta, prstov:
brezprstne rokavice
brezpŕstnik
-a
m
(
ȓ
)
nav. mn.,
zastar.
brezprstna rokavica, palčnik:
brezrádosten
in
brezradósten -tna -o
prid.
(
á; ọ̑
)
knjiž.
ki je brez radosti, veselja:
nemirno, brezradostno življenje
brezrazréden
-dna -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki je brez družbenih razredov:
prehod iz razredne v brezrazredno družbo
/
brezrazredna literatura
brezrazrédnost
-i
ž
(
ẹ̑
)
lastnost, značilnost brezrazrednega:
brezrazrednost družbe
brezrédje
-a
s
(
ẹ̑
)
knjiž.
stanje brez reda:
brezredje in anarhija
;
doba splošnega brezredja
brezrép
in
brezrèp -épa -o
prid.
(
ẹ̑; ȅ ẹ́
)
ki je brez repa:
brezrepa mačka
♦
aer.
brezrepo letalo
;
zool.
brezrepe dvoživke
brezrépec
-pca
m
(
ẹ̑
)
aer.
letalo brez repa:
manjši motor brezrepca
brezróg
-a -o
prid.
(
ọ̑ ọ̄
)
ki je brez roga, rogov:
brezrogo govedo
brezrók
-a -o
prid.
(
ọ̑ ọ̄
)
ki je brez roke, rok:
brezrok invalid
brezrokáven
-vna -o
prid.
(
ā
)
ki je brez rokavov:
brezrokavna ženska obleka
brezrokávnik
-a
m
(
ȃ
)
jopica ali pulover brez rokavov:
obleči brezrokavnik
;
kožuhovinast, pleten, žametast brezrokavnik
/
posrebreni gumbi na brezrokavniku
telovniku
brezrókec
-kca
m
(
ọ̑
)
ekspr.
človek brez roke, rok:
slepci in brezrokci
brezrúden
-dna -o
prid.
(
ū
)
knjiž.
ki je brez rude:
brezrudna zemeljska plast
brezseménka
-e
ž
(
ẹ̑
)
agr.
sadež brez semena, semen:
buča brezsemenka
brezsèn
-snà
m
(
ə̏ ȁ
)
knjiž.
stanje brez sna:
vso noč je v brezsnu ždel v naslonjaču
brezsénčen
-čna -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki je brez sence:
brezsenčno dvorišče
/
brezsenčne oljke
brezsénčje
-a
s
(
ẹ̑
)
knjiž.
kraj, prostor brez sence:
hoditi po brezsenčju in prahu
brezsénčnost
-i
ž
(
ẹ̑
)
značilnost brezsenčnega kraja, prostora:
brezsílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
zastar.
brezmočen
:
brezsilni otrok
;
mož je bil beden in brezsilen
/
brezsilni gnev
brezsistémnost
-i
ž
(
ẹ̑
)
zastar.
stanje brez sistema:
odpraviti brezsistemnost
brezskŕben
-bna -o
prid.
, brezskŕbnejši
(
ŕ r̄
)
ki je brez skrbi:
brezskrbni otroci
/
brezskrben izraz obraza
/
njegova mladost je bila brezskrbna
;
prijetno, brezskrbno življenje
brezskŕbno
prisl.
:
brezskrbno si je požvižgaval
;
brezskrbno govoriti, spati, živeti
brezskŕbnež
-a
m
(
ȓ
)
ekspr.
brezskrben človek:
ostal je vedno enak brezskrbnež
brezskŕbnost
-i
ž
(
ŕ
)
lastnost brezskrbnega človeka:
njegova brezskrbnost jo je dražila
/
živeti v srečni brezskrbnosti
brezskrupulózen
-zna -o
prid.
(
ọ̑
)
brezobziren, brezvesten:
brezskrupulozen politik
brezskrupulóznost
-i
ž
(
ọ̑
)
brezobzirnost
,
brezvestnost
:
do svojega položaja je prišel z ambicioznostjo in brezskrupuloznostjo
brezslíšen
-šna -o
prid.
(
í ī
)
neslišen
:
dihanje je bilo skoro brezslišno
brezslíšno
prisl.
:
brezslišno je odšla
brezsméren
-rna -o
prid.
(
ẹ́ ẹ̄
)
knjiž.
ki je brez smeri, cilja:
popolnoma brezsmerno politično delo
brezsmérnost
-i
ž
(
ẹ́
)
knjiž.
kar je brez smeri, cilja:
življenjska brezsmernost
/
brezsmernost v umetnosti
brezsmíseln
-a -o
[
bressmisələn
in
bressmisəln
]
prid.
(
ȋ
)
ki je brez smisla, smiselne urejenosti:
ta odstavek je v prevodu brezsmiseln
;
brezsmiselno govorjenje duševnega bolnika
//
ki je brez možnosti za uspeh:
brezsmiseln boj
brezsmíselnost
-i
[
bressmisəlnost
]
ž
(
ȋ
)
lastnost, značilnost brezsmiselnega:
občutil je brezsmiselnost njegovih besed
brezsmótrn
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
knjiž.
brezciljen
:
brezsmotrno življenje
/
brezsmotrn boj
brezsmiseln
brezsmótrnost
-i
ž
(
ọ̑
)
knjiž.
brezciljnost
:
razdvojenost in brezsmotrnost
brezsnén
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
knjiž.
ki je brez sna:
brezsnena noč
brezsnéžen
-žna -o
prid.
(
ẹ̄ ẹ̑
)
ki je brez snega:
kratkotrajne brezsnežne zime
brezsnôven
-vna -o
prid.
(
ō
)
knjiž.
ki ni iz snovi:
breztelesne in brezsnovne sence
brezsnôvnost
-i
ž
(
ō
)
knjiž.
lastnost brezsnovnega:
brezsóčen
-čna -o
prid.
(
ọ̄
)
ki je brez soka:
brezsočna, posušena trava
brezsónčen
-čna -o
prid.
(
ọ̑
)
ki je brez sonca:
brezsončni zimski dnevi
brezspôlen
-lna -o
prid.
(
ȏ
)
ki je brez spola:
brezspolna bitja
//
ki je brez spolnih teženj:
njena ljubezen je bila brezspolna
♦
bot.
brezspolni cvet
cvet brez prašnikov in pestičev
brezspôlnost
-i
ž
(
ȏ
)
značilnost brezspolnega:
brezsrájčnik
-a
m
(
ȃ
)
ekspr.
kdor hodi brez srajce:
brezsrajčnik in bosopetec
brezsrámen
-mna -o
prid.
(
á ā
)
knjiž.
ki je brez sramu:
brezsramna ženska
/
brezsramen smeh
;
brezsramne besede
//
brezobziren
,
brezvesten
,
nepošten
:
brezsramni prekupčevalci
/
brezsramna predrznost
brezsrámno
prisl.
:
brezsramno se razgaliti
brezsrámnost
-i
ž
(
á
)
knjiž.
lastnost brezsramnega človeka:
njegova brezsramnost presega vse meje
/
nastopiti zoper brezsramnost
brezsŕčen
-čna -o
prid.
(
ȓ
)
ki je brez srca, usmiljenja:
trd in brezsrčen človek
;
brezsrčen zatiralec
;
kako moreš biti tako brezsrčen
/
brezsrčen zasmeh
/
brezsrčni vojni čas
brezsŕčno
prisl.
:
brezsrčno so se mu smejali
brezsŕčnež
-a
m
(
ȓ
)
brezsrčen človek:
brezsrčneža je doletela kazen
brezsŕčnica
-e
ž
(
ȓ
)
brezsrčna ženska:
kruta brezsrčnica
brezsŕčnost
-i
ž
(
ȓ
)
lastnost brezsrčnega človeka:
brezsrčnost izkoriščevalcev
brezstêbeln
-a -o
[
bresstebələn
in
bresstebəln
]
prid.
(
ȇ
)
bot.
ki je brez vidnega stebla:
brezstebelna rastlina
/
brezstebelni jeglič
brezstíden
-dna -o
prid.
(
ȋ
)
zastar.
nesramen
,
brezsramen
:
brezstidna blodnica
/
brezstidni dovtipi
//
brezobziren
,
brezvesten
,
nepošten
:
brezstidni hinavci
/
brezstidna parodija
brezstídnost
-i
ž
(
ȋ
)
zastar.
nesramnost
,
brezsramnost
:
brezstidnost vedenja
/
brezstidnost izkoriščevalcev
brezstílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
ki je brez značilnosti kakega stila:
brezstilne hiše
brezstílnost
-i
ž
(
ȋ
)
lastnost, značilnost brezstilnega:
brezstilnost stanovanjskih blokov
brezstránkarski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
ki je brez političnih strank:
brezstrankarski sistem v državi
brezstrásten
-tna -o
prid.
(
á ā
)
ki je brez strasti:
brezstrastno dekle
//
neodvisen od čustev:
brezstrasten kritik, zgodovinar
/
brezstrasten in neprodiren obraz
;
brezstrasten ton glasu
brezstrástno
prisl.
:
pisal je stvarno in brezstrastno
brezstrástnost
-i
ž
(
á
)
lastnost brezstrastnega človeka:
njena ustaljena mirnost in brezstrastnost
brezšíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
metal.,
v zvezi
brezšivna cev
cev, ki ni varjena, ki je iz celega:
brezštevílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
ekspr.
ki se ne da prešteti:
vpitje brezštevilne množice
;
brezštevilne, utripajoče reklame
brezštevílnost
-i
ž
(
ȋ
)
ekspr.
značilnost brezštevilnega:
brezštevilnost zvezd
brezšúmen
-mna -o
prid.
(
ū
)
knjiž.
ki je brez šuma:
brezšumen tek motorja
/
brezšumni koraki
/
noč je bila pokojna in brezšumna
brezšúmno
prisl.
:
brezšumno hoditi
breztákten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
ki je brez takta, olike:
biti breztakten
/
breztaktno ravnanje
breztáktnost
-i
ž
(
ȃ
)
lastnost breztaktnega človeka:
s tem je samo dokazal svojo breztaktnost
/
breztaktnost do kolegov
breztálnost
-i
ž
(
ā
)
knjiž.
stanje brez trdnih načel:
idejna breztalnost
breztéčnost
-i
ž
(
ẹ́
)
zastar.
pomanjkanje teka:
sredstvo proti breztečnosti
breztelésen
-sna -o
prid.
(
ẹ̑
)
knjiž.
ki je brez telesa, nesnoven:
breztelesen duh
;
breztelesne sence
//
ki je brez občutka telesa:
sproščen je, breztelesen
;
sam.:
plesalka je bila nekaj breztelesnega
breztelésnost
-i
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.
značilnost breztelesnega:
breztelesnost duha
/
hrepenenje po breztelesnosti
/
prevzemal ga je občutek breztelesnosti
breztendénčen
-čna -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki je brez tendence:
breztendenčna poezija, umetnost
breztéžen
-žna -o
prid.
(
ẹ́ ẹ̄
)
1.
ki je brez teže:
prozorni in breztežni žarki
//
knjiž.
zelo lahek:
breztežen puh
/
njena breztežna in prozorna roka
2.
breztežnosten
:
breztežni prostor
/
breztežno stanje
breztéžnost
-i
ž
(
ẹ́
)
fiz.
breztežnostno stanje:
privajanje na breztežnost
/
dobro prestati stanje breztežnosti
breztéžnosten
-tna -o
prid.
(
ẹ́
)
fiz.
na katerega navidezno ne deluje težnost:
breztežnostni prostor
/
neugodno počutje v breztežnostnem stanju
breztolážen
-žna -o
prid.
(
ā
)
knjiž.
ki ne tolaži:
mir je bil breztolažen
breztváren
-rna -o
prid.
(
ā
)
star.
brezsnoven
:
breztvarno bitje
brezúh
-a -o
prid.
(
ȗ ū
)
knjiž.
ki je brez uhlja, uhljev:
brezuh pes
brezúm
-a
m
(
ȗ
)
knjiž.
brezumno stanje:
pred njim je bila praznina, brezup, brezum
brezúmen
-mna -o
prid.
(
ū
)
knjiž.
1.
ki je brez uma, pameti:
brezumno bitje
;
kričala je kakor brezumna
/
brezumna pijanost
;
blodne, brezumne sanje
//
ekspr.
ki je brez razsodnosti, presoje:
ne bi si mislil, da so tako zaslepljeni in brezumni
;
zmerom bolj živčen in brezumen
/
brezumno ravnanje, uničevanje
2.
ekspr.
ki zelo presega navadno mero:
obšel ga je brezumen strah
;
brezumna ljubezen, radost
brezúmno
prisl.
:
ne govori tako brezumno
;
brezumno ljubosumen
brezúmje
-a
s
(
ȗ
)
knjiž.
brezumno stanje:
blaznost in brezumje
/
nepreračunljivo, slepo brezumje
/
vsa stvar je nerodno, veliko brezumje
brezumno ravnanje, početje
●
ekspr.
sestradan, predan do brezumja
popolnoma, čisto
brezúmnež
-a
m
(
ȗ
)
knjiž.
brezumen človek:
brezumnež ni odgovoren za svoje ravnanje
;
kot brezumnež je tekal po sobi
/
slabš.
kateri brezumnež je zasnoval ta načrt
brezúmnica
-e
ž
(
ȗ
)
knjiž.
brezumna ženska:
zadržati brezumnico
/
kot nagovor
kaj govoriš, brezumnica
brezúmnik
-a
m
(
ȗ
)
star.
brezumen človek:
vede se kot brezumnik
brezúmnost
-i
ž
(
ū
)
knjiž.
lastnost brezumnega človeka:
očital ji je brezumnost
/
uganjali so mladostne brezumnosti
//
brezumno stanje:
vse, kar je storil, je storil v brezumnosti
●
ekspr.
vesel do brezumnosti
zelo
brezúp
-a
m
(
ȗ
)
knjiž.
stanje brez upanja:
pasti v brezup
;
spravljati koga v brezup
;
črn, skrajni brezup
/
v njegovo srce se je zajedel brezup
;
z brezupom misliti na prihodnost
brezúpen
-pna -o
prid.
, brezúpnejši
(
ū ȗ
)
ki ne vzbuja upanja:
brezupen položaj
;
brezupna ljubezen
;
njegova bolezen je brezupna
;
vse prizadevanje je bilo brezupno
/
brezupen in pobit je hodil okrog
/
njene besede so bile brezupne
●
ekspr.
brezupen nered v poslovanju
zelo velik
brezúpno
prisl.
:
brezupno gledati
;
dolgo in brezupno je jokala
brezúpje
-a
s
(
ȗ
)
knjiž.
stanje brez upanja:
povzročiti brezupje
;
depresija in brezupje
/
biti prepričan o popolnem brezupju življenja
brezúpnež
-a
m
(
ȗ
)
knjiž.
človek brez upanja:
brezúpnost
-i
ž
(
ū
)
lastnost, značilnost brezupnega:
brezupnost bolezni, razmer
/
knjiž.
pogrezniti se v brezupnost
brezup
●
ekspr.
vse je do brezupnosti zavoženo
popolnoma, čisto
brezuspéšen
-šna -o
prid.
(
ẹ́ ẹ̄
)
ki je brez uspeha:
brezuspešen boj
;
tolažba je ostala brezuspešna
;
brezuspešno delo
;
brezuspešna prizadevanja
;
pogajanja so bila brezuspešna
♦
pravn.
brezuspešna izvršba
brezuspéšno
prisl.
:
brezuspešno iskati
;
brezuspešno je poskušal zaspati
brezuspéšnost
-i
ž
(
ẹ́
)
značilnost brezuspešnega:
brezuspešnost njegovih naporov
brezustáven
-vna -o
prid.
(
á
)
pravn.
ki je brez ustave:
brezustavna doba
;
brezustavno stanje
brezustávnost
-i
ž
(
á
)
pravn.
brezustavno stanje:
brezúšec
-šca
m
(
ȗ
)
zastar.
človek brez ušesa, ušes:
brezutéšen
-šna -o
prid.
(
ẹ̄
)
knjiž.
neutešen
1
,
neutešljiv
:
brezutešen jok
brezvêjen
-jna -o
prid.
(
ȇ
)
zastar.
ki je brez vej:
obsekano, popolnoma brezvejno drevo
brezvêjnat
-a -o
prid.
(
ȇ
)
zastar.
ki je brez vej:
bukev z brezvejnatim deblom do polovice višine
brezvérec
-rca
m
(
ẹ̑
)
nevernik
2
:
bil je brezverec
brezvéren
-rna -o
prid.
(
ẹ́ ẹ̄
)
ki je brez vere, veroizpovedi:
brezveren človek
brezvérje
-a
s
(
ẹ̑
)
stanje brez vere, veroizpovedi:
brezvérka
-e
ž
(
ẹ̑
)
nevernica
:
je brezverka
brezvérnost
-i
ž
(
ẹ́
)
lastnost, značilnost brezvernega človeka:
brezvernost se širi med izobraženci
brezvérski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki je brez vere, veroizpovedi:
brezverski ljudje
/
brezverski nazori
brezvérstvo
-a
s
(
ẹ̑
)
stanje brez vere, veroizpovedi:
širjenje brezverstva
/
priznati svoje brezverstvo
brezvésten
-tna -o
prid.
, brezvéstnejši
(
ẹ̄
)
1.
ki je brez vesti:
brezvestni ljudje
;
brezvesten oderuh
/
tako početje je brezvestno in zločinsko
2.
malomaren
,
neprizadeven
:
brezvesten delavec
/
brezvestno opravljanje službe
brezvéstnež
-a
m
(
ẹ̑
)
ekspr.
brezvesten človek:
brezčastnež in brezvestnež
;
nedolžna žrtev brezvestneža
brezvéstnica
-e
ž
(
ẹ̑
)
ekspr.
brezvestna ženska:
zapeljiva brezvestnica
brezvéstnik
-a
m
(
ẹ̑
)
star.
brezvestnež
:
dobičkaželjni brezvestniki
brezvéstnost
-i
ž
(
ẹ̄
)
lastnost brezvestnega človeka:
brezvestnost oderuhov
/
brezvestnost pri opravljanju službe
brezvétrje
-a
s
(
ẹ̑
)
stanje, vreme brez vetra:
zavladalo je popolno brezvetrje
;
zaradi brezvetrja so morali zadnji del poti veslati
;
brezvetrje pred nevihto
;
tišina brezvetrja
;
pren.
giniti v brezvetrju province
brezvétrn
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki je brez vetra:
brezvetrn dan
;
brezvetrn zrak
;
brezvetrna tišina noči
brezvétrno
prisl.
,
v povedni rabi
:
bilo je brezvetrno
brezvétrnost
-i
ž
(
ẹ̑
)
brezvetrje
:
brezvetrnost nad pokrajino
brezvézen
-zna -o
prid.
(
ẹ̑
)
pog.
nesmiseln
,
nepotreben
:
njegove brezvezne besede
;
po glavi so ji rojile brezvezne misli
/
brezvezno nakladanje v spletnih klepetalnicah
♦
jezikosl.
brezvezna povezava prirejenih členov govora
povezava brez veznika
brezvézno
prisl.
:
brezvezno govoriti
brezvézje
-a
s
(
ẹ̑
)
lit.
nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov:
brezvéznik
-a
m
(
ẹ̑
)
pog.
nepoznavalec
,
nestrokovnjak
:
brezveznikov tam ne rabijo
●
pog.
tega brezveznika ne bom poslušal
človeka, ki govori brez smiselne medsebojne zveze
brezvéznost
-i
ž
(
ẹ̑
)
pog.
nesmiselnost, nepotrebnost:
celo za brezveznosti se najde denar
brezvírusen
-sna -o
prid.
(
ȋ
)
ki je brez virusov:
nasad z brezvirusnimi rastlinami
;
brezvirusna sadika
brezvládje
-a
s
(
ȃ
)
stanje v državi brez vlade:
nastopilo je kratko brezvladje
/
ekspr.
splošno brezvladje
nered, zmeda
brezvôden
-dna -o
prid.
(
ó
)
ki je brez vode, rek:
brezvodna planjava, puščava
brezvóljen
-jna -o
prid.
(
ọ́ ọ̄
)
knjiž.
ki je brez volje, hotenja:
brezvoljen, potrt človek
;
postal je popolnoma brezvoljen
;
bila je brezvoljno, tujemu hotenju podrejeno bitje
/
hodila je s počasnimi, brezvoljnimi koraki
/
brezvoljna topost, vdanost
brezvóljno
prisl.
:
brezvoljno se je lotil dela
;
brezvoljno se je prepustila njegovemu vodstvu
brezvóljnost
-i
ž
(
ọ́
)
knjiž.
stanje brez volje, hotenja:
zaradi utrujenosti se je pogreznil v brezčutnost in brezvoljnost
♦
psiht.
bolezensko pomanjkanje volje
brezvplíven
-vna -o
prid.
(
ī ȋ
)
ki je brez vpliva, moči:
brezvplivna politika
/
v tej zadevi sem popolnoma brezvpliven
brezvreténčar
in
brezvretênčar -ja
m
(
ẹ̑; ȇ
)
nav. mn.,
zool.
žival, ki nima vretenčaste hrbtenice;
nevretenčar
brezvŕvičen
-čna -o
prid.
(
ȓ
)
pri katerem radijska zveza nadomešča vrvico med slušalko in telefonom:
brezvrvični telefon
;
brezvrvična povezava
brezvsebínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
knjiž.
ki je brez (dobre) vsebine:
brezvsebinske knjige
/
zveneče, brezvsebinske fraze
;
brezvsebinska gesla o domovini
/
bledi, brezvsebinski liberalizem
brezvsebínskost
-i
ž
(
ȋ
)
knjiž.
značilnost brezvsebinskega:
brezvsebinskost filma
brezvzróčen
-čna -o
prid.
(
ọ̄ ọ̑
)
ki je brez vzroka, razloga:
brezvzročna, nerazumljiva blodnja
;
brezvzročna žalost in otožnost
;
brezvzročno veselje
/
v naravi ni brezvzročnih pojavov
brezvzróčnost
-i
ž
(
ọ̄
)
knjiž.
značilnost brezvzročnega:
brezzakonítost
-i
ž
(
ȋ
)
knjiž.
stanje brez zakonov, postav:
strah pred brezzakonitostjo
brezzakónje
-a
s
(
ọ̑
)
knjiž.
stanje brez zakonov, postav:
nastopilo je pravo brezzakonje
;
nered, upor in brezzakonje
brezzaščíten
-tna -o
prid.
(
ȋ
)
ki je brez zaščite, varstva:
brezzaščiten človek
;
zasmehoval je brezzaščitno žensko
brezzavésten
-tna -o
prid.
(
ẹ̄
)
star.
nezavesten
:
ležal je brezzavesten
/
brezzavestne blodnje
brezzemlják
-a
m
(
á
)
knjiž.
kmetijski delavec brez zemlje:
brezzemljáš
-a
m
(
á
)
publ.
kmetijski delavec brez zemlje:
razdeliti zemljo med brezzemljaše
;
brezzemljaši in siromašni kmetje
brezzgodovínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
knjiž.
ki je brez (pomembne) zgodovine:
brezzgodovinski narod
brezzlôben
-bna -o
prid.
(
ó ō
)
knjiž.
ki je brez zlobe:
brezzlobni ljudje
brezznačájen
-jna -o
prid.
(
ȃ
)
knjiž.
ki je brez značaja, časti:
izprijen, popolnoma brezznačajen človek
brezznačájnež
-a
m
(
ȃ
)
ekspr.
brezznačajen človek:
to so lažnivci, brezznačajneži
brezznačájnost
-i
ž
(
ȃ
)
lastnost brezznačajnega človeka:
brezznačajnost ljudi
/
politična brezznačajnost
brezzób
-a -o
prid.
(
ọ̑ ọ̄
)
ki je brez zob:
brezzob starec
;
brezzoba čeljust
;
brezzoba usta
/
brezzob glavnik
;
brezzobe grablje
♦
zool.
brezzobi kiti
brezzóbka
-e
ž
(
ọ̑
)
zool.
jezerska školjka brez zobatega sklepa, Anodonta cygnea:
brezzóbost
-i
ž
(
ọ̄
)
knjiž.
značilnost brezzobega človeka:
starostna brezzobost
brezzráčen
-čna -o
prid.
(
á ā
)
ki je brez zraka:
brezzračen prostor
;
brezzračna kovinska cev
//
ki ima premalo (svežega) zraka:
brezzračna ječa
;
brezzračne sobe z zaprtimi okni
brezzráčje
-a
s
(
ȃ
)
brezzračno stanje:
brezzračje v cevi
brezzráčnost
-i
ž
(
á
)
značilnost brezzračnega:
brezzračnost rentgenske cevi
/
dvigniti se v brezzračnost
brezzvézden
-dna -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki je brez zvezd:
črno, brezzvezdno nebo
/
brezzvezdna noč
brezzvézdnat
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
brezzvezden
:
brezzvezdnato nebo
/
gledal je v brezzvezdnato noč
brezzvézen
-zna -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki je brez smiselne medsebojne zveze:
izgovarjati brezzvezne besede
;
po glavi so mu rojile brezzvezne misli
/
slabš.
brezzvezno jecljanje v njegovi knjigi
/
druščina se je predala lahkotnemu, brezzveznemu pogovoru
brezzvézno
prisl.
:
brezzvezno govoriti
brezzvéznost
-i
ž
(
ẹ̑
)
lastnost, značilnost brezzveznega:
brezzveznost govorjenja
brezzvóčen
-čna -o
prid.
(
ọ̄ ọ̑
)
ki je brez zvena, zvoka:
njegov glas je bil čudno brezzvočen
brezžêljnost
-i
ž
(
é
)
knjiž.
stanje brez želja:
dobrodejna brezželjnost
brezžénstvo
-a
s
(
ẹ̑
)
obvezna neoženjenost, zlasti duhovnikov nekaterih veroizpovedi;
celibat
:
brezženstvo duhovnikov
brezžíčen
-čna -o
prid.
(
ȋ
)
ki je brez žične zveze:
brezžični prenos slike
;
vzpostaviti brezžično radijsko zvezo
/
poslati brezžično brzojavko
/
brezžični oddajnik
;
brezžična oddajna in sprejemna postaja
♦
ptt
brezžična telefonija, telegrafija
telefonija, telegrafija z elektromagnetnimi valovi
brezžívčen
-čna -o
prid.
(
ȋ
)
ekspr.
ki je kakor brez živcev, nerazburljiv:
ta brezživčni človek sploh ni zmožen razburjenosti
brezživljênjski
-a -o
prid.
(
ē
)
ki je brez življenjske energije:
vedno bolj je brezživljenjski
/
govoriti z brezživljenjskim glasom
brežàn
in
brežán -ána
m
(
ȁ á; ȃ
)
kdor živi na bregu:
brežani lovijo ribe
brežánka
-e
ž
(
ȃ
)
1.
ženska, ki živi na bregu:
brežani in brežanke
2.
vino iz tržaške okolice:
postavil je na mizo bokal cekinaste brežanke
/
vinogradi brežanke
bréžec
-žca
m
(
ẹ̑
)
zastar.
manjšalnica od breg:
voziti v brežec
bréžen
-žna -o
prid.
(
ẹ̄
)
1.
obrežen
,
obalen
:
morje buta ob brežne skale
2.
nar. severovzhodno
nagnjen
,
strm
2
:
brežen svet
;
stopal je po brežni cesti
/
brežni kmetje
;
sam.:
njive imajo na brežnem
brežénka
-e
ž
(
ẹ̄
)
zool.
obalni morski polžek, Littorina neritoides:
brežìč
-íča
m
(
ȉ í
)
manjšalnica od breg:
hiša stoji na brežiču
;
spustil se je po brežiču proti koči
brežíček
-čka
m
(
ȋ
)
manjšalnica od brežič:
nizek, položen brežiček
brežína
-e
ž
(
í
)
1.
pas zemlje ob vodi;
breg
:
priveslala je do brežine
;
morje bije ob brežine
;
peščena brežina
2.
vzpetina nad ravnino:
pognal se je po brežini
;
kmetija leži v brežini
;
prisojna, skalnata, strma brežina
//
grad.
strma poševna stran pri nasipu, useku:
utrjevati, zavarovati brežine
brežínica
-e
ž
(
í
)
manjšalnica od brežina:
povzpeti se na brežinico
bréžnat
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nar. severovzhodno
nagnjen
,
strm
2
:
brežnat svet
/
brežnata kmetija
bréžnica
-e
ž
(
ẹ̑
)
nar.
njiva v bregu:
brežúljek
-jka
m
(
ȗ
)
knjiž.
griček
,
hribček
:
po brežuljkih in rebrih cvete vresje
;
nizek, sončen brežuljek
brgéše
-géš
ž
mn.
(
ẹ̄ ẹ̑
)
nar.
bregeše
bŕglez
1
-a
m
(
ȓ
)
zool.
gozdna ptica pevka, ki spretno pleza, Sitta europaea:
brglez stika po lubju in išče žuželke
bŕglez
2
-a
m
(
ȓ
)
nar. zahodno
vrtavka
:
dekle se je vrtelo po hiši kakor brglez
brglún
-a
m
(
ȗ
)
zool.
morska riba, podobna sardeli, Engraulis encrasicholus:
nalovili so veliko skuš in brglunov
bŕhek
tudi
brhèk bŕhka -o
in
-ó,
stil.
brhèk -hkà -ò
prid.
, brhkêjši
in
bŕhkejši
(
ŕ ə̏ ŕ; ə̏ ȁ
)
ekspr.
lep
2
,
čeden
,
postaven
1
:
brhek mlad fant
;
dekle je živo in brhko
//
zastar.
hiter
,
uren
2
:
prijezdil je na brhkem vrancu
bŕhko
tudi
brhkó
prisl.
:
brhko se suče po kuhinji
bŕhkost
tudi
brhkóst -i
ž
(
ŕ; ọ̑
)
star.
lepota
:
dekle slovi po svoji brhkosti
brhkôta
-e
ž
(
ó
)
lepota
,
brhkost
:
ni kaj prida brhkote na njej
bríc
-a
m
(
ȋ
)
vino iz Goriških Brd:
sedel je ob kozarcu svetlega brica
bríčka
-e
ž
(
ȋ
)
v ruskem in poljskem okolju
lahek, navadno odprt voz z dvema sedežema:
pred gostilno je pripeljala brička
brídek
-dka -o
stil.
-ó
prid.
, bridkêjši
tudi
brídkejši
(
í ī
)
1.
nav. ekspr.
ki vzbuja duševno bolečino:
obšel ga je bridek spomin
;
izučile ga bodo bridke izkušnje
;
prizadejal mu je marsikatero bridko uro
;
ganila ga je njena bridka usoda
/
bridek smeh
;
točiti bridke solze
/
trpeti bridke bolečine
hude
;
star.
bridka smrt
/
vljudnostna fraza ob smrti
iskreno sožalje ob bridki izgubi
●
star.
bridka martra
križ s podobo Jezusa Kristusa
//
ekspr.,
z oslabljenim pomenom
poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže:
igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica
;
bridka zmota
2.
star.
oster
:
bridki meč
;
bridka sablja
3.
nar. vzhodno
grenek
:
bridek okus zdravila
brídko
stil.
bridkó
1.
prislov od bridek:
bridko se nasmehniti, vzdihovati, zajokati
2.
ekspr.
izraža veliko mero:
še bridko se boš kesal
;
bridko se motiš, če misliš tako
;
držala se je bridko resno
/
bridko pogrešati, žalovati
;
sam.:
preslišati mora marsikatero bridko
bríder
tudi
breeder -ja
[
bríder
]
m
(
ī
)
fiz.
oplodni reaktor:
gradnja briderja
bridge
-ea
tudi
brídž -a
[
brídž-
]
m
(
ȋ
)
igra s kartami, razširjena zlasti v Angliji in Ameriki:
igrati bridge
;
partija bridgea
bridkôba
-e
ž
(
ó
)
zastar.
bridkost
:
prevzela jo je strašna bridkoba
bridkôben
-bna -o
prid.
(
ó ō
)
zastar.
bridek
,
žalosten
:
bridkobni dnevi
bridkóst
-i
ž
(
ọ̑
)
trpka duševna bolečina:
prizadejal ji je mnogo bridkosti
;
užiti dovolj bridkosti
;
z bridkostjo v srcu gleda njegovo početje
;
bridkost srca
;
življenje brez težav in bridkosti
/
smrtna bridkost
tesnoba, trpljenje ob umiranju
bridkósten
-tna -o
prid.
(
ọ̑
)
knjiž.
bridek
,
žalosten
:
bridkostni spomini
/
bridkosten smehljaj
bridkóstno
prisl.
:
bridkostno se nasmehniti
brífing
tudi
briefing
-a
[
brífing-
]
m
(
ȋ
)
kratek sestanek za posredovanje informacij, napotkov:
jutranji brifing
;
brifing za novinarje
bríg
-a
m
(
ȋ
)
navt.
dvojambornica s križnimi jadri:
tovoriti les na brig
;
trgovski brig
bríga
-e
ž
(
ȋ
)
pog.
skrb
:
učenje naj bo tvoja edina briga
;
pozabiti brige in težave
/
vse gospodarstvo ima sam na brigi
●
star.
briga me je zanj!
briga me (on)!
ekspr.
šola mu je deveta, zadnja briga
prav nič se ne zmeni zanjo
brigáda
-e
ž
(
ȃ
)
1.
vojaška enota, večja od polka:
konjeniška brigada
//
med narodnoosvobodilnim bojem
osnovna vojaška enota:
partizanska, udarna brigada
/
prva proletarska brigada
;
borci Cankarjeve brigade
2.
nekdaj
večja delovna skupina, ki prostovoljno in brezplačno sodeluje pri pomembnih javnih delih:
iti v brigado
;
delati v brigadi
/
delovna, mladinska brigada
//
skupina s posebno delovno nalogo:
brigada za živinorejo
3.
v zvezi
gasilska brigada
poklicna gasilska enota v Sloveniji:
obisk gasilske brigade
/
Gasilska brigada Ljubljana
brigáden
-dna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na brigado:
brigadni poveljnik, štab
;
brigadna zastava
/
mladina je uvedla brigadni način dela
;
brigadno obdelovanje vinogradov
brigadír
-ja
m
(
í
)
1.
najvišji častniški čin v Slovenski vojski ali nosilec tega čina:
biti povišan v brigadirja
/
čin brigadirja
2.
nekdaj
kdor dela v brigadi 2:
iz naše šole se je priglasilo trideset brigadirjev
;
brigadirji na avtocesti
//
vodja take skupine:
izbrali so ga za brigadirja mladinske brigade
/
sprejmemo brigadirja za vodstvo strojnih kmetijskih del
3.
v italijanskem okolju
poveljnik enote karabinjerjev:
zasliševal ga je črnolas brigadir
4.
v nekaterih državah
poveljnik brigade 1:
brigadírka
-e
ž
(
í
)
1.
nosilka najvišjega častniškega čina v Slovenski vojski:
vseslovensko srečanje brigadirk in brigadirjev
2.
nekdaj
ženska, ki dela v brigadi 2:
brigadirji in brigadirke so gradili železniško progo
/
brigadirke na posestvu so presegle normo
3.
v nekaterih državah
poveljnica brigade 1:
predsednik je podpisal ukaz o degradaciji brigadirke
brigadírski
-a -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na brigadirje:
brigadirski pozdrav
;
zapeti brigadirsko pesem
;
brigadirsko življenje
/
brigadirski čin
brigadírstvo
-a
s
(
ī
)
udeležba v brigadi 2:
ponosen je na svoje brigadirstvo
/
vzeli so mu brigadirstvo
brigádnica
-e
ž
(
ȃ
)
zastar.
brigadirka
brigádnik
-a
m
(
ȃ
)
nekdaj
kdor dela v brigadi 2;
brigadir
:
med brigadniki je največ študentov
brigánt
-a
m
(
ā á
)
v italijanskem okolju
cestni ali pomorski ropar, razbojnik:
med potjo so ga napadli briganti
brigantína
-e
ž
(
ȋ
)
navt.
jadrnica z dvema jamboroma:
brigantina plove v pristan
;
gusarska brigantina
brígati se
-am se
nedov.
(
ȋ
)
pog.
1.
skrbeti za kaj:
za živino se briga oče
;
kdo se bo poslej brigal za otroke
2.
zanimati se, meniti se za kaj:
za politiko se ne briga
/
ekspr.:
malo se brigam, kaj pravijo ljudje
;
kdo se briga zanjo! briga se za njegovo prepoved! zame se briga kakor za lanski sneg
nič
brígati
pog.
1.
tikati se česa:
vtika se v stvari, ki ga nič ne brigajo
2.
ekspr.,
s smiselnim osebkom v tožilniku
izraža popolno nezanimanje, neprizadetost:
briga jih! briga me! briga jih, če vse propade
;
če je užaljen, nas presneto malo briga
/
ti me prav malo brigaš
;
to me nič ne briga
;
brigate me vi vsi skupaj!
Briggsov
-a -o
[
bríksov-
]
prid.
(
ȋ
)
mat.,
v zvezi
Briggsov logaritem
logaritem z osnovo 10:
bríht
-i
ž
(
ȋ
)
nižje pog.
pamet
,
razum
:
biti pri brihti
/
bolnik je že pri brihti
pri zavesti
bríhta
-e
ž
(
ȋ
)
pog.
bistroumnost
,
bistrost
:
vprašanje je rešil s pravo naravno brihto
/
pooseb.,
ekspr.
o ti brihta ti!
bríhtati
-am
nedov.
(
í
)
star.
spravljati k zavesti, buditi:
bolnika brihtajo iz omame
bríhtati se
star.
umsko razvijati se:
fant se je začel brihtati
bríhten
-tna -o
prid.
, bríhtnejši
(
í ī
)
pog.
bistroumen
,
pameten
:
fant ni kdove kako brihten
;
ima zdrave, brihtne otroke
;
zelo brihtne glave je
/
ekspr.
to je brihtna glavica
bríhtno
prisl.
:
brihtno govoriti
;
sam.:
večkrat ugane kako brihtno
bríhtnež
-a
m
(
ȋ
)
pog.,
ekspr.
bistroumen človek:
to ti je brihtnež
bríhtnost
-i
ž
(
í
)
pog.
bistroumnost
,
bistrost
:
hvalili so ga zaradi brihtnosti
;
za to ni treba posebne brihtnosti
brík
-a
m
(
ȋ
)
embalaža v obliki kvadra za tekočine znamke Tetra Brik:
jabolčni sok brez dodanega sladkorja, pakiran v briku
;
v prid. rabi:
brik embalaža
brikét
-a
m
(
ẹ̑
)
1.
nav. mn.
v določeno obliko stisnjen gorljiv material:
predelati premogov prah v brikete
;
kuriti z bukovimi briketi
;
jajčasti, opekasti briketi
;
žagovina v briketih
;
drva in briketi
2.
stisnjena krmna mešanica:
činčile hranimo s pustimi briketi in svežim senom
;
mačji, pasji briketi
briketárna
-e
ž
(
ȃ
)
teh.
obrat za izdelovanje briketov:
delati v briketarni
brikéten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na brikete:
briketni obrat
/
briketna mast
mast za mazanje drsnih ležajev, stisnjena v različne oblike
briketíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od briketirati:
briketiranje surovin
;
stroj za briketiranje
briketírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
teh.
stiskati v brikete:
briketirati premogov prah
♦
agr.
briketirati krmo
briketíran
-a -o:
briketirana krma
briljánca
-e
ž
(
ȃ
)
knjiž.,
ekspr.
popolno oblikovno obvladanje umetniškega izražanja:
tehnična briljanca pianista
;
ta tekst zahteva skrajno briljanco igranja
/
orkestralna briljanca
briljánt
-a
m
(
ā
)
brušen diamant:
dragocen briljant se lesketa v prstanu
♦
tisk.
najmanjša tiskarska črka
briljánten
-tna -o
prid.
, briljántnejši
(
ȃ
)
1.
nanašajoč se na briljant:
briljanten prstan
/
briljantna zapestnica
2.
ekspr.
ki vzbuja občudovanje zaradi dovršenosti, popolnosti:
ansambel je imel briljanten uspeh
;
tekmovalci so bili v briljantni formi
;
briljantna igra naše reprezentance
;
briljantna tehnika pianista
/
film ni ravno briljanten
♦
fot.
briljantno iskalo
iskalo pri starejših kamerah
;
obrt.
briljantna preja
preja s plemenitim leskom, za ročna dela
briljantína
-e
ž
(
ȋ
)
dišeče mazilo za lase:
lasje se mu svetijo od briljantine
;
vonj po briljantini
briljántnost
-i
ž
(
ȃ
)
knjiž.,
ekspr.
lastnost, značilnost briljantnega 2:
briljantnost baletne tehnike
briljírati
-am
nedov.
(
ȋ
)
knjiž.,
ekspr.
vzbujati občudovanje zaradi izrednih sposobnosti:
briljirati v družbi
;
briljiral je z znanjem jezikov
brìn
brína
m
(
ȉ í
)
zimzelen iglast grm z drobnimi jagodami:
koza je obirala brin
;
žgati brin
;
bodeč brin
♦
bot.
smrdljivi brin
neprijetno dišeč grm z luskastimi listi, Juniperus sabina
brína
tudi
brínja -e
ž
(
í; ī
)
1.
star.
brin
:
nizka košata brina
2.
nar. gorenjsko
smreka
brinét
-a
m
(
ẹ̑
)
knjiž.
kdor ima rjave lase, rjavolasec:
brinet z modrimi očmi
brinéta
-e
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.
brinetka
,
rjavolaska
:
bila je brineta
brinéten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
knjiž.
rjavolas
brinétka
-e
ž
(
ẹ̑
)
ženska, ki ima rjave lase, rjavolaska:
ena je blondinka, druga brinetka
brinírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
teh.
prekrivati kovinske predmete s tanko, temno plastjo kovinskega oksida:
brinirati puškine cevi
brinja
ipd.
gl.
brina
ipd.
brínje
-a
s
(
ȋ
)
brinovo grmovje:
po gmajni raste robidovje in brinje
;
smukati brinje
/
okrasiti z brinjem in bršljanom
brínov
in
brínjev -a -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na brin:
brinov grm, les
;
nabirati brinove jagode
/
brinova gmajna
/
brinov bičevnik
;
brinov liker
brínovček
in
brínjevček -čka
m
(
í
)
ekspr.
manjšalnica od brinovec:
rada pije brinovček
/
pog.
še na en brinovček stopiva
brínovec
in
brínjevec -vca
m
(
í
)
žganje iz brinovih jagod:
kuhati brinovec
;
dišati po brinovcu
;
postreči z brinovcem
;
požirek domačega brinovca
brinovína
in
brinjevína -e
ž
(
í
)
brinov les:
brínovka
in
brínjevka -e
ž
(
í
)
1.
severnoevropska ptica pevka s temno rjavimi krili in hrbtom:
brinovke iščejo hrane
;
V jesenski tihi čas prileti brinjevka na Kras
(S. Kosovel)
2.
palica iz brinovega lesa:
brío
-a
m
(
ȋ
)
knjiž.
ognjevitost
,
živost
,
živahnost
:
občudovali so brio interpreta
;
avtor je pričaral na oder pravi komedijski brio
brióš
-a
m
(
ọ̑
)
nav. mn.,
gastr.
pleteno pecivo iz mastnega testa:
postregla je s kavo in brioši
briozój
in
bríozoj -a
m
(
ọ̑; ȋ
)
nav. mn.,
zool.
maločlenar, ki živi, prirasel na dno, zlasti v morju;
mahovnjak
brís
-a
m
(
ȋ
)
1.
med.
kužna snov za bakteriološko preiskavo:
jemati, vzeti bris
;
žrelni bris
2.
alp.
proga dežja, ki jo žene veter:
bris se pomika proti dolini
brísa
-e
ž
(
ȋ
)
lahen morski veter:
brisáč
-a
m
(
á
)
zastar.
brisalec
:
motorček za brisače stekla
brisáča
-e
ž
(
á
)
kos blaga določene oblike za brisanje telesa:
frotirati se z grobo brisačo
;
lanena, umazana brisača
/
kopalna, kuhinjska brisača
brisálec
-lca
[
brisau̯ca
in
brisalca
]
m
(
ȃ
)
nav. mn.
priprava za brisanje avtomobilskih stekel:
vključiti brisalce
;
pnevmatični brisalci
;
stikala za brisalce stekla
brisálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
ki je za brisanje:
brisalna cunja
♦
elektr.
brisalna glava
del magnetofona, ki briše prejšnji magnetni zapis na traku
brisálka
-e
[
brisau̯ka;
tretji pomen
brisalka
]
ž
(
ȃ
)
1.
kos blaga določene oblike za brisanje posode:
snela je brisalko z obešalnika
;
kuhinjske brisalke
2.
zastar.
brisača
:
otirati se z brisalko
3.
tipka na tipkovnici za brisanje računalniško napisanega ali narisanega:
pritisniti brisalko
brisálo
-a
s
(
á
)
kar se rabi za brisanje:
za brisalo je porabil košček obleke
;
z brisalom čistiti top
;
brisalo za peresa
brísanje
-a
s
(
í
)
glagolnik od brisati:
brisanje posode
/
brisanje dolgov
brísati
bríšem
nedov.
,
tudi
brisála
(
í ȋ
)
1.
delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino:
brisati pohištvo, posodo
;
brisati očala z robcem
;
brisati se v brisačo
;
brisati si čelo, oči
;
brisati si čevlje ob travo
//
odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino:
brisati prah
;
brisati gnoj z rane
;
brisala si je solze
;
brisala mu je pot
2.
delati manj vidno:
veter briše stopinje
/
meje med narodi se brišejo
//
dov. in nedov.
izbrisati
:
brisati dolgove, magnetofonski zapis
;
brisati ime s seznama
3.
pog.,
ekspr.
tepsti
,
tolči
:
neusmiljeno ga je brisal
/
voj. žarg.
mitraljez briše po tanku
●
ekspr.
burja briše sneg v obraz
meče
;
nebo se briše
se jasni
;
ekspr.
vsak si ob tebe prste briše
počenja s teboj, kar hoče
;
pog.,
ekspr.
briše jo po cesti
hitro gre, teče
brišóč
-a -e:
sprejme ga, brišoč si s predpasnikom roke
♦
voj.
brišoči let letala
let nizko nad tlemi
brísan
-a -o:
brisan magnetofonski trak
♦
voj.
brisani prostor
kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo
brísavica
-e
ž
(
ī
)
zastar.
veter
,
sapa
:
hladna brisavica pihlja od planin
briskánten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
knjiž.,
ekspr.
omalovažujoč
,
rezek
,
brezobziren
:
užalil jo je briskantni ton njegovega odgovora
briskírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
ekspr.
ne upoštevati, omalovaževati:
njihove interese so kar briskirali
;
založniki so kratko malo briskirali knjižni trg
bríslja
-e
ž
(
ȋ
)
nar.
brisača
bríški
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na Brice ali Goriška Brda:
pojoča briška govorica
/
briške češnje
;
briška rebula
bríškola
-e
ž
(
ȋ
)
nar. primorsko
italijanska igra s kartami:
partija briškole
británika
-e
ž
(
á
)
nekdaj
debelejša cigara, krajša od brazilke:
prižgal si je zadnjo britaniko
británski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Veliko Britanijo:
britansko otočje
/
britanski imperij
;
britanska industrija
;
nekdanje britanske kolonije
;
britansko veleposlaništvo
brítev
-tve
tudi
brítva -e
ž
(
ȋ
)
1.
nož za britje:
britev dobro reže
;
brije se z britvijo
;
skrhana britev
;
oster kakor britev
●
ekspr.
je že potreben britve
moral bi se briti
2.
nar. zahodno
žepni nož:
zapreti britev
bríti
bríjem
nedov.
, brìl
in
bríl
(
í ȋ
)
1.
rezati dlake tik ob koži:
brivec me brije
;
britev dobro brije
;
briti na suho
;
brijem se sam
;
briti se z aparatom
;
briti si brado, glavo
2.
rezko pihati:
sever, veter brije
;
burja brije okoli ušes
;
brezoseb.
ves dan je brilo
/
zunaj brije mraz
3.
navadno v zvezi
briti norce, burke
norčevati se, šaliti se:
norce brije iz nas, z nami
;
brije (si) norca iz mene
;
briti burke, šale
brítje
-a
s
(
ī
)
glagolnik od briti:
britje mu dela težave
;
milo za britje
brítof
-a
m
(
ȋ
)
nižje pog.
pokopališče
:
dolgo so hodili po britofu
/
vulg.
imel je trojen podbradek in kurji britof
velik trebuh
britoglávec
-vca
m
(
ȃ
)
knjiž.,
ekspr.
kdor ima obrito glavo:
brítvast
-a -o
prid.
(
ȋ
)
podoben britvi:
britvasto rezilo
brítvica
-e
ž
(
ȋ
)
1.
ostro rezilo za britje:
tovarna izdeluje tudi britvice
;
priviti britvico v aparat
2.
nar. zahodno
žepni nožek:
brívec
-vca
m
(
ȋ
)
kdor se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las:
učiti se za brivca
/
na tej cesti so kar trije brivci
/
iti k brivcu
bríven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
ki se rabi za britje:
brivno zrcalce
brívka
-e
ž
(
ȋ
)
ženska, ki se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las:
danes me je brila brivka, ne brivec
brívnica
-e
ž
(
ȋ
)
prostor, kjer dela brivec:
odprli so novo brivnico
;
stopiti v brivnico
brívnik
-a
m
(
ȋ
)
električni brivski aparat:
priključiti brivnik na napetost 220 V
/
električni brivnik
brívniški
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od brivnica:
brivniško okno
brívski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na brivce ali britje:
brivski pomočnik
/
brivski salon
brivnica
/
brivski aparat, pribor, stol
brizánca
-e
ž
(
ȃ
)
teh.
lastnost, značilnost brizantnega:
brizanca dinamita
brizánten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
teh.,
v zvezi z
razstrelivo
ki ima veliko rušilno moč:
brizántnost
-i
ž
(
ȃ
)
teh.
lastnost, značilnost brizantnega:
dinamit ima veliko brizantnost
brízg
-a
m
(
ȋ
)
hiter, močen curek:
penasti brizgi so pljusknili kvišku
;
deževni brizgi na šipah
;
brizg krvi
/
na obleki ima strjene brizge blata
;
pren.
vagone so preluknjali svinčeni brizgi iz brzostrelk
brízga
-e
ž
(
ȋ
)
priprava za vbrizgavanje snovi v telo;
brizgalka
:
sterilizirati brizge
;
injekcijska brizga
brizgáč
-a
m
(
á
)
nav. mn.,
zool.
na morskem dnu ležeči iglokožci valjastega mehkega telesa, Holothurioidea:
oblika brizgačev
/
navadni, užitni brizgač
brizgálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
namenjen za brizganje:
brizgalna cev, črpalka
/
brizgalni tiskalnik
tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z brizganjem
brízgalica
-e
ž
(
ī
)
zastar.
brizgalka
:
glicerinska brizgalica z gumijastim nastavkom
brizgálka
-e
[
tudi
brizgau̯ka
]
ž
(
ȃ
)
1.
priprava za vbrizgavanje snovi v telo:
bolničarka pripravlja brizgalko
;
injekcijska brizgalka
;
bat pri brizgalki
2.
priprava za nanašanje tekočin z brizganjem:
razpršiti lak z brizgalko
;
ročna brizgalka
3.
zastar.
brizgalna
:
gasilna brizgalka
brizgálna
-e
ž
(
ȃ
)
stroj ali priprava za gašenje ognja:
gasilska, motorna, prenosna, ročna brizgalna
brizgálnica
-e
ž
(
ȃ
)
1.
priprava za škropljenje rastlin;
škropilnica
:
kmet enakomerno pritiska na ročico brizgalnice
2.
zastar.
brizgalna
:
gasilci so prišli z brizgalnico
brizgálnik
-a
m
(
ȃ
)
brizgalni tiskalnik:
barvni brizgalnik
;
izdelovalci brizgalnikov
♦
agr.
priprava za vbrizgavanje tekočin v zemljo
brízganec
-nca
m
(
ȋ
)
vino z mineralno vodo ali sodavico:
piti brizganec
;
želite vino ali brizganec
/
šoferski brizganec
z dodatkom malinovca
/
posedati pri brizgancu
brízganje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od brizgati:
brizganje krvi iz žile
/
brizganje z lakom
brízgati
-am
nedov.
(
ȋ
)
1.
teči, iztekati v močnem curku:
kri brizga iz žile
/
mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo
;
voda brizga iz cevi
2.
hitro se razprševati:
iskre brizgajo na vse strani
;
slap pada in kapljice brizgajo
;
pren.,
ekspr.
domislice kar brizgajo iz njega
3.
preh.
v močnem curku izpuščati kaj tekočega:
brizgati belež na steno
;
brizgati vodo v ogenj, sodavico v kozarec
//
z brizganjem močiti, vlažiti:
brizgati goreče ostrešje
♦
teh.
brizgati plastične mase
pod pritiskom spravljati plastično maso v kalup za določen izdelek
brizgajóč
-a -e:
na vse strani brizgajoča brozga
;
brizgajoče pene
brízgan
-a -o:
brizgan omet
♦
gastr.
brizgani krofi
krofi iz testa, ki se brizga na pekač
brízglja
-e
ž
(
ȋ
)
zastar.
brizgalka
:
zdravnik je pripravil brizgljo in poiskal žilo
;
klistirna brizglja
brizgljáj
-a
m
(
ȃ
)
kar (se) brizgne:
brizgljaji vode
brízgniti
-em
dov.
(
í ȋ
)
1.
izteči, izliti se v močnem curku:
kri brizgne iz žile
/
voda mu je brizgnila v obraz
2.
hitro se razpršiti:
val je udaril ob čoln, da je voda brizgnila na vse strani
/
krogle so brizgnile skozi odprtino
3.
preh.
v močnem curku izpustiti kaj tekočega:
brizgniti vodo v zrak, slino iz ust
;
pren.,
ekspr.
molči, je strupeno brizgnil ded
brížen
-žna -o
prid.
(
í ī
)
knjiž.
skrben
:
brižni sadjar pravočasno obreže drevje
;
premalo brižen za svojo zunanjost
/
njena brižna skrb za otroke
brížno
prisl.
:
brižno se je lotil učenja
;
stražar se brižno ozira na vse strani
brižínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
lit.,
v zvezi
brižinski spomeniki
in
Brižinski spomeniki
najstarejši ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku:
brížnost
-i
ž
(
í
)
knjiž.
skrbnost
,
prizadevnost
:
vsa njena brižnost je brez uspeha
;
z vso potrebno brižnostjo se je lotil dela
brjár
-ja
m
(
ȃ
)
nar. zahodno
leseno plesišče na prostem, oder:
fantje in dekleta se vrtijo po brjarju
bŕk
-a
m
(
ȓ
)
nav. mn.
1.
dlaka pod nosom:
brki mu že poganjajo
;
brke briti, česati
;
brke si striže na krtačko
;
brke pogladiti, sukati, vihati si
;
dolgi, povešeni brki
/
desni, levi brk
●
brki so se mu povesili
užaljen je, potrt
;
ekspr.
oče se je smehljal v brk
zadržano, pritajeno
;
ekspr.
v brk kaj povedati komu
brez obzirov povedati komu svoje mnenje
;
ekspr.
v brk se mu laže, smeje
predrzno, nesramno
2.
daljša dlaka nad gobcem živali:
mačka miga z brki
♦
vrtn.
mačkov brk
vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika
bŕka
-e
ž
(
ȓ
)
nav. mn.
brk
:
brke mu že poganjajo
;
črne, sive brke
/
brke na gobcu so zelo občutljive
brkáč
-a
m
(
á
)
1.
ekspr.
kdor ima (velike) brke:
kdo je ta brkač, ki si ga pozdravil
;
stari brkač
2.
rabi se samostojno ali kot prilastek
žival, ki ima brke:
som brkač
brkáčka
-e
ž
(
ȃ
)
ekspr.
ženska, ki ima brke:
kakšna brkačka je in pleča ima kot moški
bŕkast
-a -o
prid.
(
ȓ
)
brkat
:
brkast in kosmat moški
/
brkast obraz
/
brkast maček
brkàt
-áta -o
prid.
(
ȁ ā
)
ki ima (velike) brke:
brkat častnik
;
ženske so bile debele in brkate
/
možje so si brisali brkata usta
♦
zool.
brkati ser
zelo velika ptica ujeda, Gypaëtus barbatus
bŕkati
-am
nedov.
(
r̄ ȓ
)
nar.
brskati
:
brkati po pesku
/
brkati po torbi
bŕkec
-kca
m
(
ȓ
)
nav. mn.
brčica
:
zavihati si brkce
;
črni, krtačasti brkci
bŕkež
-a
m
(
ȓ
)
ekspr.
brkač
bŕkica
-e
ž
(
ȓ
)
nav. mn.
brčica
:
nositi brkice
;
goste črne brkice
bŕklja
-e
ž
(
ȓ
)
nav. mn.,
šalj.
1.
brk
:
ima košate brklje
/
smejala se mu je v brklje
2.
noga
:
kam pa moliš svoje brklje
brkljálnik
-a
m
(
ȃ
)
program za pregledovanje strani na svetovnem spletu;
brskalnik
:
spletni brkljalnik
;
okno brkljalnika
brkljánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od brkljati:
njegovo delo je le brkljanje zaradi lepšega
/
brkljanje po knjigi, po spominu
brkljaríja
-e
ž
(
ȋ
)
pog.
malo vredni drobni predmeti:
prebrskala je hitro vso tisto brkljarijo
;
košarica s šivanjem in z drugo brkljarijo
;
pren.
ta človek se ne meni za take brkljarije
brkljáriti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
ekspr.
brkljati
:
brkljariti pri ognjišču
/
kaj pa brkljarite tukaj
brkljárnica
-e
ž
(
ȃ
)
zastar.
shramba za stare, nerabne stvari;
ropotarnica
:
v mračni brkljarnici so bili razmetani polomljeni stoli
brkljáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
1.
dajati si opravka z drobnimi deli:
težkega dela ne zmore več, samo okoli hiše kaj brklja
;
brkljati po štedilniku, po vrtu
2.
pog.
brskati
,
stikati
2
,
šariti
:
brkljati po krožniku
;
zamišljeno brklja po omari
;
brkljati po torbici za ključi
/
kaj brkljaš tod?
brkónčica
-e
ž
(
ọ̑
)
nar. gorenjsko
trobentica
:
šopek rumenih brkončic
brlênje
-a
s
(
é
)
glagolnik od brleti:
piše ob brlenju sveče
brléti
-ím
nedov.
(
ẹ́ í
)
1.
goreti s slabim plamenom, medlo svetiti:
ob njeni postelji je brlela lučka
;
sveča, žarnica brli
;
pren.
slabotno upanje brli v srcu
;
življenje samo še brli v njem
2.
nar. dolenjsko,
ekspr.
biti buden;
bedeti
:
kaj pa še brliš in ne greš spat?
brlèč
-éča -e:
brleča leščerba, petrolejka
brlévka
-e
ž
(
ẹ̑
)
nar. zahodno
brlivka
:
brlevka je medlo gorela
;
priviti brlevko
bŕlez
-a
m
(
ȓ
)
nar. zahodno
vrtavka
:
vrti se kot brlez
brlíka
-e
ž
(
í
)
nar.
brlivka
:
v sobi je gorela samo brlika
brlíkati
-am
nedov.
(
ī
)
ekspr.
brleti
:
luč je komaj še brlikala
brlívka
-e
ž
(
ȋ
)
preprosta svetilka, navadno na olje:
brlivka sveti, utriplje pred sliko
;
prižgati, ugasniti brlivko
//
ekspr.
luč, ki slabo, medlo sveti:
pri taki brlivki se ne da brati
brlízg
-a
m
(
ȋ
)
predirljiv pisk ali žvižg:
zaslišal se je kratek brlizg
;
mornar je odgovoril z brlizgom
;
oster brlizg lokomotive, piščalke
;
gamsov opozorilni brlizg
brlízganje
-a
s
(
ī
)
glagolnik od brlizgati:
glušeče, tanko brlizganje
;
brlizganje piščali, vlaka
/
brlizganje murnov
čirikanje
brlízgati
-am
nedov.
(
ī
)
predirljivo piskati ali žvižgati na prste:
lokomotive, piščalke brlizgajo
;
brlizgati na prste
;
tanko, oglušujoče, ostro brlizgati
brlízgniti
-em
dov.
(
í ȋ
)
1.
predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste:
stopil je na prag in brlizgnil
;
brezoseb.
v grmu je brlizgnilo, da je šlo skozi ušesa
2.
ekspr.
v tankem, močnem curku iztisniti slino skozi zobe:
brlizgniti slino skozi stisnjene zobe
brljàv
-áva -o
prid.
(
ȁ á
)
1.
ekspr.
ki slabo vidi:
ali si brljav, da ga ne vidiš? brljav človek
/
brljave oči
2.
ki slabo, medlo sveti:
bere pri brljavi luči
;
brljava petrolejka
brljávo
prisl.
:
sveča brljavo gori
brljávec
-vca
m
(
ȃ
)
ekspr.
kdor slabo vidi:
to so sami brljavci
brljávka
-e
ž
(
ȃ
)
1.
brlivka
:
prižgati brljavko
/
ob taki brljavki ni mogoče šivati
2.
ekspr.
ženska, ki slabo vidi:
brljávost
-i
ž
(
á
)
ekspr.
slabovidnost
:
težko je z njim zaradi njegove brljavosti
brljúzga
-e
ž
(
ȗ
)
plundra
,
brozga
:
sneg se je stajal v brljuzgo
;
blato in brljuzga
/
v čevljih mu žvrklja lepljiva brljuzga
brljúzgast
-a -o
prid.
(
ȗ
)
brozgast
:
brljuzgasta cesta
/
brljuzgasta pijača
brljúzgati
-am
nedov.
(
ȗ
)
ekspr.
brozgati
:
brljuzgati po blatu, po vodi
brljúzgniti
-em
dov.
(
ú ȗ
)
ekspr.
pljuskniti
,
brizgniti
:
apno mu je brljuzgnilo v lice
/
brljuzgniti vodo v obraz
brlòg
-óga
m
(
ȍ ọ́
)
1.
bivališče zveri, zlasti v kaki votlini:
medved se zavleče v svoj brlog
;
lisičji, volčji brlog
/
skrival se je po brlogih pred vojaščino
/
ekspr.
čas je, da zlezem v svoj brlog
v posteljo, na ležišče
2.
ekspr.
slabo, neprimerno stanovanje:
živi v vlažnem kletnem brlogu
3.
slabš.
skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi:
odkrili so razbojniški brlog
/
kvartopirski brlog
brlógar
-ja
m
(
ọ̑
)
žival, ki biva v brlogu:
lisice, jazbeci in dihurji so brlogarji
♦
pal.
(medved) brlogar
jamski medved
brlóžina
-e
ž
(
ọ̑
)
zastar.
slabo, neprimerno stanovanje;
brlog
:
v svoji brložini je prodajal tudi zdravila
brlóžiti
-im
nedov.
(
ọ̄ ọ̑
)
knjiž.
imeti brlog, bivati (v brlogu):
v teh gozdovih brložijo medvedi
bŕna
1
-e
ž
(
ŕ
)
etn.
šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival:
voditi brno
;
pustna brna
/
kot psovka
molči, brna rdečelasa
bŕna
2
in
bŕnja -e
ž
(
ŕ; r̄
)
star.
zelo rodovitna črna prst;
črnica
:
organske snovi v brni
brnênje
-a
s
(
é
)
glagolnik od brneti:
sliši se drdranje in brnenje
;
brnenje televizijskih kamer, motorja
;
brnenje strune, brzojavnih žic
;
pesn.
brnenje poletja
♦
rad.
motnja, ki jo pri sprejemu povzroča omrežna frekvenca
brnéti
-ím
nedov.
(
ẹ́ í
)
1.
dajati enakomerno se tresoč glas:
struna brni
;
brzojavne žice brnijo v vetru
/
filmske kamere brnijo
;
kolovrati so brneli
;
motor brni
//
brneč se premikati:
avto brni po cesti
2.
biti nejasno slišen:
zvonovi brnijo iz daljave
;
brezoseb.
v glavi mu kar brni
;
pren.
v ušesih mu brnijo včerajšnje besede, melodije
brnèč
-éča -e:
brneč glas zvonov
bŕnež
-a
m
(
ȓ
)
brnenje
:
brnež motorja
brnístra
-e
ž
(
ȋ
)
bot.
šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti, Spartium junceum:
vlakna brnistre se uporabljajo v tekstilni industriji
brnjálo
-a
s
(
á
)
nar.
opravljanje drobnih, nepomembnih del:
čič ne da nič, brnjalo pa le malo
(F. Finžgar)
brnjáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
dajati si opravka z drobnimi deli;
brkljati
:
brnjati okrog hiše, po dvorišču
bròč
bróča
m
(
ȍ ọ́
)
nar.
rastlina z rdečim barvilom v koreniki;
brošč
:
barvilo iz broča
bróčev
-a -o
(
ọ́
)
pridevnik od broč:
bročevo rdečilo
bróčiti
-im
nedov.
(
ọ́ ọ̑
)
nar. gorenjsko
rdeče barvati:
bročiti pirhe
bród
-a
m
,
mest. ed.
bródu
in
brôdu;
mn.
brodôvi
tudi
bródi
(
ọ̑
)
1.
splav ali čoln za prevoz čez vodo:
brod drsi čez reko
;
prepeljati se z brodom
;
brod na vrvi
navezan
/
v grški mitologiji
Haronov
in
Karonov brod
2.
star.
ladja
:
na brodu so razpeli jadra
;
pren.
naš brod so krmarili v pristan tujih ciljev
3.
kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti:
prebresti reko na brodu
brodár
-ja
m
(
á
)
1.
kdor kaj prevaža z brodom;
brodnik
:
brodar jih prepelje na drugi breg
/
brodar rečne plovbe
2.
podjetje, ki se ukvarja s prevozi po morju:
naš domači brodar Splošna plovba
3.
zastar.
mornar
:
brodarji plujejo na odprto morje
brodáriti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
1.
voziti brod:
brodariti čez reko
/
brodariti po Savi
2.
zastar.
pluti
:
ladje brodarijo po morju
brodárski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na brodarje ali brodarstvo:
brodarsko podjetje
/
brodarski odsek pomorske šole
;
sam.:,
star.
kapitan in brodarski sta tako odločila
vodja krova
brodárstvo
-a
s
(
ȃ
)
1.
opravljanje brodarskega poklica:
zaradi starosti je prepustil brodarstvo sinu
2.
pomorstvo
,
plovba
:
razvoj brodarstva
bródek
-dka
m
(
ọ̑
)
manjšalnica od brod:
brodek odrine od brega
brôden
-dna -o
prid.
(
ó
)
ki se da prebresti:
tu voda ni brodna
brodét
-a
m
(
ẹ̑
)
gastr.
gosta juha iz več vrst rib:
brodet s polento
brodíšče
-a
s
(
í
)
1.
kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti:
plitvo brodišče
2.
zastar.
pristanišče
:
ladje so zasidrane v brodišču
brodíti
bródim
nedov.
(
ī ọ́
)
1.
hoditi po čem ovirajočem:
do kolen broditi po blatu
;
broditi skozi resje
●
ekspr.
menda kar brodi po denarju
ga ima v preobilju
;
ekspr.
globoko je brodil po krvi
umoril je mnogo ljudi
2.
hoditi brez cilja, brez orientacije;
bloditi
:
broditi po svetu
;
broditi po travnikih in gozdovih
;
pren.
samo dekleta mu brodijo po glavi
;
misel na beg mu neprestano brodi po glavi
3.
premikati prste, roke v čem gostem:
brodila mu je po laseh
;
otrok brodi z rokami po snegu
/
race brodijo s kljunom po vodi
;
broditi z žlico po juhi
4.
zastar.
pluti
:
dolga leta je brodil po morju
brodèč
-éča -e:
s prsti brodeč po beli bradi
brodljáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
zastar.
brbotati
,
brbrati
:
na ognjišču brodlja zelje
brodníca
-e
ž
(
í
)
ženska, ki kaj prevaža z brodom:
brodnica ga je prepeljala čez reko
brodník
-a
m
(
í
)
1.
kdor kaj prevaža z brodom:
brodnik prepelje potnika na drugi breg
//
nekdaj
kdor prevaža tovore po reki:
brodniki so vozili žito po Savi
2.
zastar.
mornar
:
vihar je zagnal brodnike na otok
♦
zool.
četveroškrgar s polžasto zavito lupino, Nautilus pompilius
brodnína
-e
ž
(
ī
)
plačilo za prevoz z brodom:
plačati brodnino
/
odpraviti mitnino in brodnino
brodníški
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na brodnike:
vestno opravlja svoj brodniški posel
/
brodniška tarifa
tarifa za prevoz z brodom
brodníštvo
-a
s
(
ȋ
)
opravljanje brodniškega poklica:
zaradi starosti je opustil brodništvo
/
nekdanje brodništvo na Savi
brôdnja
-e
ž
(
ó
)
bredenje
:
reka je za brodnjo pregloboka
brodolòm
-ôma
m
(
ȍ ó
)
uničenje, potopitev ladje na morju:
ladji grozi brodolom
;
brodolom ladje Tisa
//
knjiž.,
ekspr.
velik in odločilen neuspeh, propad:
v življenju je doživel brodolom
;
zakonski brodolom
brodolómec
-mca
m
(
ọ̑
)
kdor doživi brodolom:
brodolomci so se rešili na samoten otok
;
brodolomca je vrglo ob čeri
;
pren.,
ekspr.
družbeni brodolomec
;
svet brodolomcev in obupancev
brodolómen
-mna -o
prid.
(
ọ̄
)
nanašajoč se na brodolom:
brodolomni ostanki ladje
/
njegov položaj je brodolomen
;
brodolomno življenje
brodôvje
-a
s
(
ȏ
)
ladjevje
:
dubrovniško brodovje
;
trgovsko brodovje
brogovíta
-e
ž
(
ī
)
bot.
grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami, Viburnum opulus:
na robu gozda je cvetela brogovita
;
vrtna brogovita
okrasni grm z belimi cveti v socvetjih, podobnih kepam, Viburnum opulus sterile
bròj
brôja
m
(
ȍ ó
)
zastar.
število
,
številka
:
dvoštevilčni broj
/
to je bral v zadnjem broju Novic
brójanice
-nic
ž
mn.
(
ọ̑
)
zastar.
rožni venec, molek:
starka je molila na brojanice
brójiti
-im
nedov.
(
ọ̄
)
zastar.
šteti
:
brojiti srebrnike
/
četa je brojila nad sto mož
brojèč
-éča -e:
družba, broječa petero oseb
brôjler
-ja
m
(
ó
)
agr.
za zakol namenjen, navadno farmsko gojen piščanec, pohanec:
reja brojlerjev
;
farma za brojlerje
brokát
-a
m
(
ȃ
)
vzorčasta, včasih z zlatom ali srebrom pretkana težka svila:
prevleči naslonjač z brokatom
;
zlat brokat
;
brokat za prešite odeje
;
večerna obleka iz brokata
/
cesarica, oblečena v svilo in brokat
brokátast
-a -o
prid.
(
ȃ
)
brokaten
:
brokatast plašč
brokáten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
ki je iz brokata:
bila je oblečena v srebrno brokatno obleko
;
brokatno pregrinjalo
/
bogato izrezljani brokatni stoli
bróker
-ja
m
(
ọ̑
)
ekon. žarg.
kdor opravlja borzne posle po nalogu komitenta;
borzni posrednik
:
iščejo brokerja, da bi ob sprostitvi trgovanja na borzi čim prej prodali svoje delnice
;
uspešen delniški broker
;
broker na ljubljanski borzi
//
posrednik
:
nekateri brokerji ponujajo nižjo ceno zavarovanja kot zavarovalnice same
brókerski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
pog.
borznoposredniški
:
brokerska provizija
/
brokerska hiša
brókola
-e
ž
(
ọ̑
)
nav. mn.
brokoli
1
:
brókoli
1
-ja
m
(
ọ̑
)
cvetači podobna sredozemska kulturna rastlina ali njeno omesenelo socvetje:
brokoli vsebuje veliko mineralov in vitaminov
;
juha iz brokolija
brókoli
2
-ov
m
mn.
(
ọ̑
)
cvetači podobna sredozemska kulturna rastlina ali njeno omesenelo socvetje:
cvetovi brokolov
bróm
-a
tudi
bròm brôma
m
(
ọ̑; ȍ ó
)
kem.
kadeča se težka tekočina rjave barve, element Br:
brom razkraja organske snovi
//
pog.
pomirjevalno sredstvo, ki vsebuje brom;
kalijev bromid
:
zdravnik mu je dal brom za pomirjenje
;
v prid. rabi:,
fot.
brom papir
fotografski papir, ki ima v svetlobno občutljivi plasti srebrov bromid
bromát
-a
m
(
ȃ
)
kem.
sol bromove kisline:
natrijev bromat
bromíd
-a
m
(
ȋ
)
kem.
sol bromovodikove kisline:
kalijev, srebrov, vodikov bromid
bromírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
kem.
uvajati brom v spojine:
brómkálij
-a
m
(
ọ̑-á
)
zastar.
pomirjevalno sredstvo, ki vsebuje brom;
kalijev bromid
:
jemati bromkalij zoper nervoznost
brómov
tudi
brômov -a -o
prid.
(
ọ̑; ó
)
nanašajoč se na brom:
bromova kislina, spojina
/
bromove tablete
brómovica
-e
ž
(
ọ̑
)
kem.
raztopina broma:
bromovodíkov
-a -o
prid.
(
ȋ
)
kem.,
v zvezi
bromovodikova kislina
raztopina vodikovega bromida:
bròn
brôna
m
(
ȍ ó
)
1.
zlitina bakra in drugih kovin:
vlivati bron
;
vrata iz brona
;
glasovi zvenijo kot bron
/
spomenik v bronu
iz brona
/
publ.
za tekmovalko je letos na olimpijskih igrah ostal samo bron
bronasta kolajna
♦
elektr.
elektrotehnični bron
z velikim odstotkom bakra
;
metal.
berilijev bron
zlitina bakra in berilija
//
um. žarg.
umetniški izdelek iz te zlitine:
na razstavi je bilo največ bronov
2.
pesn.
bronast zvon:
iz stolpa je donel bron
brônast
-a -o
prid.
(
ó
)
1.
ki je iz brona:
bakren in bronast denar
;
bronast kip
/
dobil je bronasto kolajno
osvojil je tretje mesto na olimpijskih igrah
♦
arheol.
bronasta doba
prazgodovinska doba, ki je sledila bakreni dobi
//
po barvi podoben bronu:
pomarančno bronasto listje
2.
ki zveni kot bron:
zazvenel je njen bronasti alt
;
bronasti glasovi zvonov
brônasto
prisl.
:
bronasto rdeča zemlja
;
njena koža je bronasto zagorela
bronastopôlt
-a -o
[
bronastopou̯t
]
prid.
(
ȏ ō
)
ki ima bronasto polt:
bronastopolti delavci v pristanišču
bronca
ipd.
gl.
bronsa
ipd.
brónčen
1
-čna -o
prid.
(
ọ̑
)
ki je iz bronse:
brončni premaz
;
brončna barva;
prim.
bronsen
brončén
2
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
bronast
,
bronen
:
brončen kip
;
brončeno okrasje
/
njegov obraz je bil brončene barve
brônec
-nca
m
(
ó
)
zastar.
bron
:
verižica iz bronca
bronén
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki je iz brona:
bronena posoda, žica
bronhiálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bronhije:
bronhialne cevke
♦
med.
bronhialni katar
;
bronhialna astma
bronhiektazíja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
bolezensko razširjen bronhij:
bolnik z bronhiektazijami
brónhij
tudi
brónhus -a
m
(
ọ̄; ọ̑
)
nav. mn.,
anat.
cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča, sapnica:
levi in desni bronhij
;
razširjenje, vnetje bronhijev
bronhíolus
-la
m
(
ȋ
)
anat.
najtanjši odcepek bronhija v pljučih:
bronhítis
-a
m
(
ȋ
)
med.
vnetje bronhijev:
kronični bronhitis
bronhografíja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
rentgensko slikanje bronhijev:
brónhopnevmoníja
-e
ž
(
ọ̑-ȋ
)
med.
pljučnica z manjšimi vnetišči okrog bronhijev:
bronhoskopíja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
neposredno opazovanje bronhijev:
bronírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
teh.
prekrivati kovinske predmete s tanko, temno plastjo kovinskega oksida;
brinirati
:
bronirati ohišje aparata
brônolivár
-ja
m
(
ȏ-á
)
livar, ki uliva bron:
bronolivarji so presegli plan
brônolivárna
-e
ž
(
ȏ-ȃ
)
livarna, v kateri se uliva bron:
delavec v bronolivarni
brônov
-a -o
(
ó
)
pridevnik od bron:
bronov zven
bronovína
-e
ž
(
í
)
zlitina bakra in drugih kovin;
bron
:
stražne stolpe so prekrili z bronovino
//
izdelki iz brona:
v dvorani je bilo polno orožja, zlatnine in bronovine
;
starinska bronovina
brónsa
in
brónca
in
brónza -e
ž
(
ọ̑
)
1.
zmes laka in kovine v prahu za premazovanje predmetov, zlasti kovinskih:
premazati peč s srebrno bronso
;
aluminijeva bronsa
s srebru podobnim sijajem
;
bakrova bronsa
z zlatu podobnim sijajem
2.
zlitina bakra in drugih kovin;
bron
:
kipci iz bronse
//
pog.
umetniški izdelek iz te zlitine:
tam je bilo veliko gobelinov in brons
brónsen
-sna -o
in
brónzen -zna -o
(
ọ̑
)
pridevnik od bronsa:
bronsna barva;
prim.
brončen
1
bronsíranje
in
broncíranje
in
bronzíranje -a
s
(
ȋ
)
glagolnik od bronsirati:
bronsiranje raznih predmetov
bronsírati
-am
in
broncírati -am
in
bronzírati -am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
prekrivati, premazovati z bronso:
bronsirati okvir
bronsíran
in
broncíran
in
bronzíran -a -o:
bronsirana zaponka
/
okrasiti z bronsiranim papirjem
brontozáver
-vra
m
(
á
)
pal.
zelo velik rastlinojedi dinozaver z dolgim repom in vratom z majhno glavo ter štirinožno hojo:
brontozaver in tiranozaver
bronza
ipd.
gl.
bronsa
ipd.
bróskva
-e
ž
(
ọ̑
)
bot.
(divja) rastlina, ki se goji v zvrsteh: zelje, koleraba, cvetača ipd., Brassica oleracea:
bróša
-e
ž
(
ọ̑
)
okrasna naprsna zaponka:
pripeti si zlato brošo
;
broša iz jantarja
bròšč
bróšča
m
(
ȍ ọ́
)
1.
bot.,
navadno v zvezi
barvilni brošč
rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum:
barvilni brošč daje osem odtenkov rdeče barve
2.
barvilo iz broščevih korenik:
barvati z broščem
bróščev
-a -o
prid.
(
ọ́
)
nanašajoč se na brošč:
broščeve korenike
/
broščevo rdečilo
bróščnica
-e
ž
(
ọ̑
)
nav. mn.,
bot.
zelnate rastline z vretenasto nameščenimi listi in cveti v socvetjih, Rubiaceae:
brošíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od broširati:
broširanje knjig
;
delavnica za broširanje
brošírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
spenjati ali zlepljati (natisnjene) pole v mehke platnice:
broširati knjige
brošíran
-a -o:
broširana izdaja
;
broširana knjiga
brošíren
-rna -o
prid.
(
ȋ
)
s katerim se brošira:
broširni stroj
bróška
-e
ž
(
ọ̑
)
okrasna naprsna zaponka:
na prsih se ji je svetila velika broška
;
keramična, zlata broška
brošúra
-e
ž
(
ȗ
)
broširana knjiga, navadno tanjša:
izdati, založiti brošuro
;
reklamna brošura
brošúrica
-e
ž
(
ȗ
)
manjšalnica od brošura:
izdajati propagandne brošurice
;
drobna brošurica
;
brošurica žepnega formata
brôvning
tudi
browning -a
[
brôu̯ning-
]
m
(
ȏ
)
polavtomatska pištola ameriškega tipa:
kromiran brovning
;
zadela ga je krogla iz brovninga
brózga
-e
ž
(
ọ̑
)
1.
vodén, shojen sneg;
plundra
:
blato in brozga
;
sneg se je stajal v brozgo
;
umazana brozga
2.
zmes debelozrnate snovi in tekočine:
gnojnična brozga
/
čeber češnjeve brozge za žganje
♦
agr.
bordojska brozga
škropivo iz modre galice in apna
3.
ekspr.
slaba pijača:
piti brozgo
;
pren.
literarna brozga
4.
zastar.
drhal
,
sodrga
:
V službo je jemal najgrje malopridneže, tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo
(J. Trdina)
brózgalica
-e
ž
(
ọ̑
)
zastar.
plundra
,
brozga
:
brozgalica mu pronica v čevlje
brózganje
-a
s
(
ọ̑
)
glagolnik od brozgati:
brozganje po vodi
brózgast
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
poln plundre, brozge:
ulice so brozgaste in blatne
/
ekspr.
brozgasto vreme
/
ekspr.
brozgasta pijača
slaba
brózgati
-am
nedov.
(
ọ̑
)
1.
hoditi po čem mokrem in udirajočem se:
dolgo uro je brozgal po globokem močvirju
;
do kolen brozgati v snežnici
2.
riti, mešati z rokami, z nogami:
otroci, race brozgajo po mlakuži
bŕr
medm.
(
ȓ
)
1.
izraža zoprnost, grozo, mraz:
polže in žabe ješ, brr
;
brr, okostnjak
;
brrr, kakšen mraz
2.
posnema šum, ropot:
podrsaš avtomobilček in naredi brrr
brskáč
-a
m
(
á
)
ekspr.
kdor brska, išče:
vnet brskač po arhivih
brskálec
-lca
[
bərskau̯ca
]
m
(
ȃ
)
kdor pregleduje strani na svetovnem spletu:
spreten brskalec po internetu
/
spletni brskalec
brskálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
ki je za brskanje, pregledovanje strani na spletu:
brskalni gumb, program, strežnik
;
značilnosti uporabnikovega brskalnega okolja
/
brskalne navade ljudi se spreminjajo
brskálnik
-a
m
(
ȃ
)
program za pregledovanje strani na svetovnem spletu:
glavna prednost zmogljivega brskalnika je dobra podpora spletnim standardom
/
spletni brskalnik
bŕskanje
-a
s
(
r̄
)
glagolnik od brskati:
brskanje po pesku
/
brskanje po preteklosti
/
spletno brskanje
;
novi telefon omogoča lažje brskanje po spletu
bŕskati
-am
nedov.
(
r̄ ȓ
)
1.
razkopavati s kremplji, s prsti:
kokoši brskajo po gnoju
;
otrok brska po pesku
;
brskati za črvi
/
brskati s palico po blatu
/
brskati po nosu
2.
prizadevno iskati, stikati za čim:
brskati po predalu, po žepih
;
ekspr.
brskati po arhivih za listinami
;
brskati po slovarju
;
pren.
brskati po preteklosti, po spominu
;
brskati po tujem življenju
//
pregledovati strani na svetovnem spletu:
brskati po (svetovnem) spletu
;
brskal je po spletnih straneh
●
ekspr.
brskati po tujem blatu
stikati za tujimi slabostmi
;
ekspr.
vse življenje brska po knjigah
študira
brskajóč
-a -e:
brskajoč novinar
;
brskajoča kokoš
bŕskav
-a -o
prid.
(
r̄
)
ki (rad) brska:
brskave kokoši
/
ekspr.
brskav zgodovinar
bŕskniti
-em
dov.
(
ŕ ȓ
)
brsniti
:
razburjeno je brsknil papirje od sebe
bŕsniti
-em
dov.
(
ŕ ȓ
)
s prsti sunkovito odriniti:
brsniti časopis od sebe
;
brsniti svinčnik z mize
;
pren.
brsnil mu je zbadljivo besedo pod nos
bŕst
1
-a
m
(
ȓ r̄
)
nastavek lista, poganjka, komaj razvit iz popka:
na drevju že poganjajo brsti
;
listni brst
;
napet brst
;
brst bukve
;
pren.,
knjiž.
v sebi je začutila brst novega življenja
bŕst
2
-í
ž
(
ȓ
)
1.
nastavek lista, poganjka, komaj razvit iz popka:
drevje že poganja brsti
2.
brstenje
:
drevje je že v brsti
;
čas nove brsti
3.
zastar.
dračje
,
suhljad
:
butara suhe brsti
bŕsten
-tna -o
prid.
(
ȓ;
podpomen
ŕ r̄
)
nanašajoč se na brst:
brstna vejica
♦
bot.
brstne luske
luske, ki varujejo brste
;
um.
brstni kapitel
kapitel z okrasi v obliki brstov
//
nar.
ki lepo in obilno raste;
bujen
:
brstna trava
;
brstno žito
;
pren.
brstna mladost
brstênje
-a
s
(
é
)
glagolnik od brsteti:
drevje je treba škropiti pred brstenjem
/
brstenje listov
;
pren.
dekle je sredi brstenja
♦
biol.
nespolno razmnoževanje nižjih organizmov
brstéti
-ím
nedov.
(
ẹ́ í
)
delati brste:
drevje, vinska trta brsti
/
popki brstijo
se že odpirajo
;
pren.
v fantu brstijo nova čustva
;
deklica je že začela brsteti
brstèč
-éča -e:
brsteči vinogradi
;
brsteče bukve
brstìč
-íča
m
(
ȉ í
)
manjšalnica od brst:
drevje poganja brstiče
;
cvetni brstič
♦
bot.
zarodni brstič
s katerim se nižji organizmi nespolno razmnožujejo
brstíčen
-čna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na brstič:
brstični vrh
♦
vrtn.
brstični ohrovt
ohrovt, ki ima ob steblu mnogo glavičastih brstov
brstíčje
-a
s
(
ȋ
)
brstje
:
v vetru trepeta brstičje
brstíčnat
-a -o
prid.
(
ȋ
)
brstnat
:
brstičnato drevje
brstíka
-e
ž
(
í
)
mladika
,
poganjek
:
začele so poganjati bledo zelene brstike
brstíšče
-a
s
(
í
)
biol.
mesto v organizmu, kjer nastajajo nove celice:
pokostnica je brstišče kostnih celic
brstítev
-tve
ž
(
ȋ
)
biol.
nespolno razmnoževanje nižjih organizmov;
brstenje
brstíti se
-ím se
nedov.
(
ī í
)
1.
zastar.
brsteti
:
drevo se brsti
2.
nar. koroško
bahati se:
brstila sta se, koliko dreves sta že podrla
bŕstje
-a
s
(
r̄
)
1.
več brstov, brsti:
v bukovih gozdovih se že odpira brstje
;
vse brstje je pozeblo
;
cvetno brstje
;
pren.,
knjiž.
vzklilo je prvo brstje ljubezni
2.
zastar.
suhljad
,
dračje
:
vrgel je na ogenj suhega brstja
bŕstnat
-a -o
prid.
(
ȓ
)
poln brstov:
drevje je že močno brstnato
♦
vrtn.
brstnati ohrovt
brstični ohrovt
bŕstnica
-e
ž
(
ȓ
)
nav. mn.,
bot.
rastline, ki imajo korenine, steblo in liste, Cormophyta:
bŕšček
-čka
m
(
ȓ
)
bot.
plazeča se gozdna rastlina z zimzelenimi listi in z vijoličasto modrimi cveti;
mali zimzelen
1
:
brščíka
-e
ž
(
í
)
nar. zahodno
zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi;
ostrolistni beluš
bršlín
-a
m
(
ȋ
)
bršljan
:
debla opleta bršlin
;
skale so pokrite z bršlinom
bršlínje
-a
s
(
ȋ
)
bršljanovo rastje:
v gozdu je polno bršlinja
bršlínka
-e
ž
(
ȋ
)
vrtn.
bršljanka
:
na oknu cvetijo begonije in bršlinke
bršlínov
-a -o
prid.
(
ȋ
)
bršljanov
:
bršlinovi listi
bršlján
-a
m
(
ȃ
)
drevju škodljiva rastlina z zimzelenimi listi:
bršljan se vzpenja po deblu
;
zid je porasel z bršljanom
;
okrasiti butaro z brinjem in bršljanom
bršljánast
-a -o
prid.
(
ȃ
)
porasel z bršljanom:
bršljanaste stene
♦
vrtn.
bršljanasta pelargonija
bršljanka
bršljánka
-e
ž
(
ȃ
)
vrtn.
bršljanu podobna lončna rastlina z živobarvnimi cveti, Pelargonium peltatum:
na oknu cvetijo bršljanke
bršljánov
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bršljan:
bršljanovi listi
/
bršljanov venec
brtávs
-a
m
(
ȃ
)
star.
velik kos:
odrezal si je brtavs črnega kruha
;
brtavs mesa
brtvíti
-ím
nedov.
, brtvèn
(
ī í
)
teh.
zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja;
tesniti
brúc
-a
m
,
or. ed.
brúcem;
rod. mn.
brúcev,
daj. mn.
brúcem
(
ȗ
)
slušatelj prvega letnika na univerzi:
letos se je vpisalo veliko brucev
/
ta je najbolj zelen izmed vseh zelenih brucev
brucéla
-e
ž
(
ẹ̑
)
biol.
bakterija, ki povzroča brucelozo:
brucelóza
-e
ž
(
ọ̑
)
med.,
vet.
kužna bolezen goveda, drobnice in prašičev, ki se prenaša tudi na človeka:
govedo je okuženo z brucelozo
;
prašičja bruceloza
brúcka
-e
ž
(
ȗ
)
slušateljica prvega letnika na univerzi:
pri predavanju je bilo največ bruck
brúclja
-e
ž
(
ȗ
)
slabš.
brucka
brúcmajór
-ja
m
(
ȗ-ọ̑
)
šol. žarg.
študent višjega letnika, ki pri brucovanju spremlja, vodi bruce:
brucovánje
-a
s
(
ȃ
)
zabava, združena s šaljivim obredom sprejemanja brucev v študentsko skupnost:
medicinci so priredili slovesno brucovanje
brúcovski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na bruce:
brucovske šale
;
brucovsko vedenje
/
prirediti brucovski večer
brucovanje
brúcovstvo
-a
s
(
ȗ
)
lastnost, značilnost brucev:
brucovstvo se mu je poznalo na vsakem koraku
brucúlja
-e
ž
(
ú
)
slabš.
brucka
:
bruculje zapišejo vsako profesorjevo besedo
bruhálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
ki povzroča bruhanje:
bruhalna sredstva
bruhálnik
-a
[
bruhau̯nik
tudi
bruhalnik
]
m
(
ȃ
)
geogr.
kraški izvir, ki ob visoki podzemni vodi bruha:
bruhalniki in požiralniki
brúhanje
-a
s
(
ū
)
glagolnik od bruhati:
a)
zdravilo je preprečilo bruhanje
/
na bruhanje ji gre, jo sili
/
bruhanje krvi
b)
bruhanje ognjenikov
brúhati
-am
nedov.
(
ū ȗ
)
1.
izmetavati iz želodca:
ponesrečenec bruha
;
bruhati žolč
//
s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč:
spet je bruhal kri
;
pren.,
ekspr.
bruhati kletve, psovke
2.
s silo izmetavati v velikih količinah:
ognjenik bruha
;
dimniki bruhajo saje
/
ob dveh bruha tovarna množice delavcev
;
pren.,
ekspr.
topovi bruhajo smrt na mesto
●
ekspr.
bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika
silovito ga napadati z besedami
3.
nepreh.
s silo udarjati na dan:
voda bruha izpod skale
;
pren.
besede ji bruhajo iz ust
bruhajóč
-a -e:
bruhajoč vulkan
brúhniti
-em
dov.
(
ú ȗ
)
1.
izvreči iz želodca:
bruhniti pijačo iz sebe
//
s kašljanjem izvreči kri iz pljuč:
bolnik je bruhnil kri
;
pren.,
ekspr.
bruhniti psovko
;
bruhnila je iz sebe vso prikrito mržnjo
2.
s silo izvreči v velikih količinah:
dimnik je bruhnil oblak dima
;
žaromet je bruhnil snop oranžne svetlobe
3.
nepreh.
s silo udariti na dan:
voda bruhne iz razpok
;
pren.
sovraštvo je bruhnilo na dan
;
brezoseb.
nesramnež, je bruhnilo iz dekleta
4.
ekspr.,
navadno v zvezi
bruhniti v jok, smeh
nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se:
bruhniti v jok, v solze
;
bruhniti v krohot, v smeh
5.
nar.
za kratko dobo iti, oditi kam:
Če vam je všeč, pa bruhnem tja gôri in vam prinesem tisto reč
(I. Tavčar)
brumaire
-a
[
brimêr
]
m
(
ȇ
)
zgod.
drugi mesec v koledarju francoske revolucije:
brúmen
-mna -o
prid.
, brúmnejši
(
ú ū
)
1.
zastar.
pobožen
:
brumen krščanski človek
;
žena je brumna in poštena
2.
šalj.
prizadeven
,
vnet
:
brumen ljudskoprosvetni delavec
;
v list so pisali brumni propagandisti
brúmno
prisl.
:
brumno živeti
brúmnost
-i
ž
(
ú
)
zastar.
pobožnost
:
nikoli ni kazal kake posebne brumnosti
brúnarica
-e
ž
(
ȗ
)
tur.
koča, hiša iz brun, zlasti za turistične namene:
v alpskem slogu zgrajena brunarica
brúnast
-a -o
prid.
(
ū
)
ki je iz brun:
ljudje so sedli na brunaste klopi
;
brunaste stene
brúnce
-a
s
(
ū
)
manjšalnica od bruno:
polagati brunca na močvirna tla
;
hrastova brunca
brúncelj
-clja
in
-na
[
bruncəlj
]
m
(
ú
)
nar.
panj
,
čok
:
Pri tem delu je oče redno imel nalogo, da je na primerno dolžino razžagane brunceljne klal na drobna polenca
(F. Finžgar)
brúnčast
-a -o
prid.
(
ū
)
ki je iz brunc:
brunčasta brv
brúnčevje
-a
s
(
ū
)
zastar.
bruna
,
brunca
:
polagati brunčevje
brúnda
1
-e
ž
(
ȗ
)
etn.
ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi;
dromlja
:
igrati na brundo
brúnda
2
medm.
(
ȗ
)
posnema glas medveda ali zamolkli glas strune:
brunda brunda
brúndanje
-a
s
(
ȗ
)
glagolnik od brundati:
medvedovo brundanje
/
dekle se boji njegovega večnega brundanja
;
med maršem se je začelo rahlo brundanje
brúndati
-am
nedov.
(
ȗ
)
1.
oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom:
medved zadovoljno brunda
/
možakar je brundal sam pri sebi
/
basi so brundali in violine pele
2.
ekspr.
z govorjenjem, mrmranjem izražati nevoljo, nesoglasje:
kar naprej sitnari in brunda
3.
preh.
mrmraje peti:
brundati (si) pesem
brundajóč
-a -e:
jezno brundajoč se ga je medved ognil
brúndica
-e
ž
(
ȗ
)
manjšalnica od brunda:
zmeraj nosi brundico s seboj
brúnec
-nca
m
(
ȗ
)
zastar.
(majhno) bruno:
macesnov brunec
brunélica
-e
ž
(
ẹ̑
)
bot.
travniška rastlina z vijoličastimi cveti;
navadna črnoglavka
brunet
ipd.
gl.
brinet
ipd.
brúnik
-a
m
(
ȗ
)
zastar.
preprost čoln iz enega debla;
drevak
:
bruniki so zaplavali po nizki vodi
brúno
-a
s
(
ū
)
na dveh straneh obtesano deblo:
tesati bruno
;
počrnela bruna
;
iz brun narejena bajta
//
nar.
deblo
,
hlod
:
Tesišče je bilo v jami nedaleč od plotu. Na stoleh je ležalo pet dolgih olupljenih brun
(Prežihov)
●
bibl.
pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne
vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne
brúnovje
-a
s
(
ū
)
več brun, bruna:
črvivo brunovje lesene hiše
brús
-a
m
(
ȗ
)
1.
kamen ali priprava za brušenje:
z nogo poganjati brus
;
z brusom gladiti kamen
;
potegniti z brusom po kosi
;
ročni brus
/
knjiž.
jezikovni brus
priročnik z nasveti za odpravljanje jezikovnih napak
2.
način brušenja, stopnja izbrušenosti:
dvignil je briljant proti luči, da bi ocenil brus in lesk
3.
slabš.
neroden, velik človek, navadno mlajši:
tak brus si že, pa se še z otroki podiš
;
spravi se že ven, brus brusasti!
brusáč
-a
m
(
á
)
1.
obrtnik, ki brusi rezila:
brusač hodi brusit po hišah
;
brusač je odprl delavnico
2.
delavec, ki z brusom obdeluje predmete;
brusilec
:
brusač leč, jekla
;
razpisujemo mesto steklarja brusača
brusáčka
-e
ž
(
ȃ
)
obrtnica, ki brusi rezila:
brúsar
-ja
m
(
ȗ
)
kdor izdeluje ali prodaja bruse:
brusarji ponujajo bruse
brusárna
-e
ž
(
ȃ
)
1.
izdelovalnica brusov:
delavec v brusarni
2.
zastar.
brusilnica
:
brusarna dragih kamnov
brusárstvo
-a
s
(
ȃ
)
brusaška obrt:
brusáški
-a -o
(
á
)
pridevnik od brusač:
brusaško delo
brúseljski
-a -o
[
brusəljski
]
prid.
(
ú
)
nanašajoč se na Bruselj:
bruseljske znamenitosti
/
publ.
bruseljska birokracija
uradniki Evropske unije v Bruslju
;
publ.
bruseljska trojka
Evropska centralna banka, Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija, ki z državo članico sklenejo sporazum o načinu reševanja njenih finančnih težav
♦
obrt.
bruseljska čipka
šivana ali klekljana čipka iz zelo tankega sukanca in z bogatimi, baročnimi vzorci
brúsen
-sna -o
prid.
(
ȗ
)
ki je za brušenje:
brusni kamen, papir, stroj
;
brusna plošča
/
brusno olje
♦
les.
brusni les
les za pridobivanje lesovine
brusílec
-lca
[
brusiu̯ca
in
brusilca
]
m
(
ȋ
)
1.
delavec, ki z brusom obdeluje predmete:
brusilec diamantov, leč
;
tečaj za rezkalce in brusilce
2.
delavec, obrtnik, ki brusi rezila:
brusilec nožev in škarij
brusílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
s katerim se brusi:
brusilni kamen, kolut, stroj
;
brusilna plošča, priprava
;
brusilna sredstva
brusílnica
-e
ž
(
ȋ
)
delavnica, v kateri se brusi:
orodna brusilnica
;
brusilnica dragih kamnov, stekla
;
on je delavec v brusilnici
brusílnik
-a
m
(
ȋ
)
1.
teh.
stroj za brušenje:
orodni, valjčni brusilnik
2.
papir.
stroj za pridobivanje lesovine:
brusílo
-a
s
(
í
)
sredstvo ali priprava za brušenje:
smirek je dobro brusilo
;
zobozdravnik uporablja okrogla brusila
;
čevljarska brusila
brusína
-e
ž
(
í
)
1.
teh.
odpadki v obliki prahu, ki nastajajo pri glajenju, brušenju česa:
lesna brusina
2.
korito z vodo, v katero sega spodnji del brusa:
brusíti
1
in
brúsiti -im
nedov.
(
ī ú
)
1.
delati rezilo ostro:
brusiti dleto, koso, nož, orodje
;
na suho brusiti
/
mačka brusi kremplje
;
miška si brusi zobe
2.
z brusom obdelovati predmete:
brusiti kamen, steklo
;
brusiti tlak
;
fino, grobo brusiti
;
ročno, strojno brusiti
/
brusiti z abrazivom
/
zobozdravnik brusi zob
3.
drgniti ob kaj:
purani brusijo s perutnicami po tleh
/
golob si brusi kljun ob kamen
4.
knjiž.
dajati čemu bolj izdelano podobo:
debata brusi mnenja
;
brusiti okus občinstva
●
ekspr.
ljudje si že brusijo jezike
veliko govorijo o tem, opravljajo
;
ekspr.
brusiti noge, pete
hitro hoditi, teči
;
zastar.
brusiti pero
vaditi se v pisateljevanju, pisati
♦
etn.
škarjice brusiti
otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa
;
lov.
divji petelin brusi
poje zaključni del svojega speva
;
papir.
brusiti les
z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino
brúšen
-a -o:
brušen diamant
;
brušeni kozarci
;
brušeno ogledalo
;
mojstrsko brušena proza
brusíti
2
in
brúsiti -im
nedov.
(
ī ú
)
s silo izmetavati iz ust:
konj brusi vodo iz gobca
;
žvečil je kruh in brusil iz ust prežvečeno kašo
//
pog.,
slabš.
govoriti
,
pripovedovati
:
boli ga, da mu sin brusi take besede
;
brusi kletve in psovke na vse
;
take mu je brusil
brúsnica
1
-e
ž
(
ȗ
)
nav. mn.
nizka grmičasta gorska rastlina ali njene užitne rdeče jagode:
nabirati brusnice
;
kompot iz brusnic
brusníca
2
-e
ž
(
í
)
voda v koritu, v katero sega spodnji del brusa:
brúsničen
-čna -o
prid.
(
ȗ
)
ki je iz brusnic:
brusnični kompot
;
brusnična marmelada
brúsničevje
-a
s
(
ȗ
)
grmičje brusnic:
z brusničevjem zarasel prehod
brúsničje
-a
s
(
ȗ
)
grmičje brusnic:
tam je polno brusničja
brusník
-a
m
(
í
)
brusni kamen, brus:
ostriti z brusnikom
brusnína
-e
ž
(
ī
)
les.
lesovina
brúsniti
-em
dov.
(
ú ȗ
)
zastar.
s silo izvreči iz ust:
pokusil je, a takoj brusnil iz ust
;
pren.,
ekspr.
brusniti psovko
brúšenje
-a
s
(
ú
)
glagolnik od brusiti
1
:
a)
brušenje britve, sekire
b)
brušenje stekla, umetnega kamna
;
fino brušenje
;
stroj za brušenje
/
brušenje zoba
c)
brušenje stila
/
brušenje divjega petelina
brutálen
-lna -o
prid.
, brutálnejši
(
ȃ
)
surov
,
grob
2
,
nasilen
:
to je brutalen človek
/
brutalen napad
;
z brutalno silo je obračunal z njimi
;
brutalno vedenje
;
zasliševanje je bilo brutalno
brutálno
prisl.
:
brutalno se vede
;
stavka je bila brutalno zadušena
brutálnež
-a
m
(
ȃ
)
ekspr.
brutalen človek;
surovež
,
nasilnež
:
bojim se ga, ker je tak brutalnež
brutálnost
-i
ž
(
ȃ
)
surovost
,
grobost
,
nasilnost
:
brutalnost se mu bere že na obrazu
;
vse to izvira iz njegove brutalnosti
;
odslovil jo je z vso brutalnostjo
//
surovo dejanje ali ravnanje:
dovoljuje si vse mogoče brutalnosti
;
prepiri so se stopnjevali do skrajnih brutalnosti
brúto
prisl.
(
ȗ
)
brez odbitkov, v celoti, kosmat:
bruto izračunani dohodki
;
v prid. rabi:
bruto in neto dohodki
;
bruto cena
;
bruto proizvodnja
/
bruto teža
skupna teža blaga in embalaže
♦
ekon.
bruto produkt
in
brutoprodukt
vrednost celotne proizvodnje v določenem obdobju, navadno v enem letu
;
bruto družbeni proizvod [BDP]
vrednost celotne proizvodnje v določeni državi v določenem obdobju, navadno v enem letu
;
bruto bilanca
poskusna bilanca
;
navt.
bruto tona
brutoregistrska tona
;
trg.
bruto za neto
zaračunavanje blaga po njegovi bruto teži
brútoregístrski
-a -o
prid.
(
ȗ-í
)
navt.,
v zvezi
brutoregistrska tona
enota za merjenje (vse) ladijske prostornine, 2,8 m
3
:
ladja z devetdeset tisoč brutoregistrskimi tonami [BRT]
/
država ima čez šest milijonov brutoregistrskih ton ladjevja
/
brutoregistrska tonaža
brútotónski
-a -o
prid.
(
ȗ-ọ̑
)
žel.,
v zvezi
brutotonski kilometer
enota za obračunavanje stroškov prevoza blaga skupaj z embalažo na razdalji 1 km:
bŕv
-í
ž
(
ȓ
)
deska ali bruno za prehod čez vodo:
brv drži čez potok
;
iti čez brv
;
stopati po brvi
;
majava, ozka brv
/
kapitan že prihaja po brvi na ladjo
//
ozek most za pešce:
viseča, železobetonska brv
♦
obl.
modna
ali
revijska brv
podolžen oder za modne revije, po katerem hodijo manekeni
bŕvica
in
bŕvca
tudi
brvíca -e
ž
(
r̄; ȓ; í
)
manjšalnica od brv:
brvica drži čez potok
;
iti čez brvico
/
čoln butne ob pristajalno brvico
bŕvno
-a
s
(
r̄
)
nar. vzhodno
bruno
:
otroci plezajo po zloženih brvnih
bŕz
-a -o
prid.
(
ȓ
)
star.
hiter
:
jahati na brzem konju
/
brzi sel
/
utrujen od brze hoje
/
bližati se brzih nog
hitro
;
brzi vlak
brzovlak
bŕzo
prisl.
:
brzo se je raznesla vest
;
sam.:,
pog.
odpeljal se je z brzim
brzovlakom
bŕzda
-e
ž
(
ŕ
)
železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu:
hlapec potisne konju brzdo v gobec
//
uzda
:
prijeti, držati konja za brzdo
;
pren.
ta človek je brez vsake brzde
;
ne more se obvladati, govori brez brzde
bŕzdanje
-a
s
(
r̄
)
glagolnik od brzdati:
brzdanje konj
/
brzdanje strasti
bŕzdanost
-i
ž
(
r̄
)
knjiž.
obvladanost
,
zadržanost
:
v delu se kaže idejna brzdanost
;
pisateljska brzdanost
bŕzdati
-am
nedov.
(
r̄
)
1.
nadevati, nameščati brzdo:
sluge so brzdali konje
2.
zadrževati z brzdo:
brzdal je iskrega konja, da je stopal v korak
//
knjiž.
obvladovati
,
zadrževati
:
brzdati čustva, strasti
;
komaj je brzdal jezo
;
človek se mora znati brzdati
●
ekspr.
brzdaj jezik
pazi, kaj, kako govoriš; ne govôri mnogo
bŕzdan
-a -o:
v strasteh brzdan človek
bŕzden
-dna -o
(
r̄
)
pridevnik od brzda:
brzdni jermen
bŕzec
-zca
m
(
ȓ
)
1.
pog.
brzovlak
:
brzec ima zamudo
;
polnočni brzec na Dunaj
2.
zool.
hrošč, ki hitro teka in leta, Cicindela:
poljski brzec
bŕzen
-zna -o
prid.
(
r̄
)
nar.
hiter
:
Še otrok sem služil pri nekem kmetu, ki je imel lepe, brzne kobile
(M. Kranjec)
brzéti
-ím
nedov.
(
ẹ́ í
)
hitro, lahkotno se premikati:
bister potok brzi mimo nje
;
jadrnica brzi po morju
/
ljudje brzijo po cestah
;
brzeti z avtom
//
hitro minevati, hiteti:
čas brzi
;
ure so brzele
brzèč
-éča -e:
mimo brzeči ljudje
brzíca
-e
ž
(
í
)
mesto v potoku ali reki, kjer skače voda čez kamenje in skale:
čoln je neslo proti nevarnim brzicam
;
spuščati se čez brzice
;
brzice Nila
/
reka dela številne brzice
//
hitro tekoča reka ali potok:
brzína
-e
ž
(
í
)
1.
v časovni enoti opravljena pot;
hitrost
1
:
povečati, zmanjšati brzino
;
vlak drvi z veliko brzino
;
pri 80 kilometrih brzine
2.
avt. žarg.
možnost za spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi menjalnika pri motornem vozilu;
prestava
:
avtomobil ima štiri brzine
//
položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi;
prestava
:
menjati brzino
;
voziti v tretji brzini
brzinomér
-a
m
(
ẹ̑
)
teh.
priprava za merjenje hitrosti:
brzinomer je kazal že 180 kilometrov na uro
;
električni, mehanični brzinomer
brzínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
hitrosten
:
brzinske motorne tekme
brzo...
ali
bŕzo...
prvi del zloženk
(
ȓ
)
nanašajoč se na brz:
brzojav, brzokril, brzoturnir, brzovlak, brzovozen
bŕzojádrnica
-e
ž
(
ȓ-ȃ
)
zastar.
hitra jadrnica:
ob bregu je bila zasidrana brzojadrnica
brzojàv
-áva
m
(
ȁ á
)
električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo:
sporočiti po brzojavu
;
on dela pri brzojavu
;
doseg brzojava
/
brezžični brzojav
♦
navt.
strojni brzojav
priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico
//
sporočilo, poslano s tako napravo:
poslati, prejeti brzojav
;
dešifrirati besedilo brzojava
//
nekdaj
urad za sprejemanje in oddajanje brzojavk:
brzojáven
-vna -o
prid.
(
á
)
1.
nanašajoč se na brzojav:
brzojavni aparat, trak
;
brzojavna centrala
/
postaviti brzojavne drogove
;
lastovke posedajo po brzojavnih žicah
/
prejeti brzojavni odgovor
;
poslati brzojavno sporočilo
♦
ptt
brzojavni naslov
pri pošti prijavljen skrajšani naslov fizične ali pravne osebe
2.
ekspr.,
navadno v zvezi s
slog, stil
zelo zgoščen, jedrnat:
delo je napisano v brzojavnem slogu
;
njegov stil je jedrnat, skoraj brzojaven
brzojávno
prisl.
:
brzojavno čestitati
;
brzojavno obvestiti, sporočiti
brzojáviti
-im
dov.
(
á ȃ
)
sporočiti po brzojavu:
brzojavil je, da pride zvečer
/
takoj je treba brzojaviti po očeta
brzojávka
-e
ž
(
ȃ
)
sporočilo, preneseno po brzojavu:
dobiti, poslati brzojavko
;
pozdravna, sožalna brzojavka
brzojávljanje
-a
s
(
á
)
glagolnik od brzojavljati:
naučiti se brzojavljanja
;
brezžično brzojavljanje
brzojávljati
-am
nedov.
(
á
)
sporočati po brzojavu:
v tem jeziku je težko brzojavljati
brzokríl
-a -o
prid.
(
ȋ ī
)
pesn.
ki je brzih, hitrih kril:
brzokrili metulji
;
brzokrila lastovica
brzokuhálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
ki je za hitro kuhanje:
brzokuhalna plošča električnega štedilnika
/
brzokuhalni lonec
ekonom lonec
brzokuhálnik
-a
m
(
ȃ
)
električni kuhalnik za hitro kuhanje:
skuhati kavo na brzokuhalniku
brzonóg
-a -o
prid.
(
ọ̑ ọ̄
)
pesn.
ki je brzih, hitrih nog:
brzonogi sel
;
brzonoga srna
brzoparílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
ki je za hitro kuhanje ali parjenje:
brzoparilni lonec
brzoparílnik
-a
m
(
ȋ
)
velik lonec ali kotel za hitro kuhanje ali parjenje:
kuhati v brzoparilniku
;
stolitrski brzoparilnik
bŕzopárnik
-a
m
(
ȓ-ȃ
)
zastar.
parnik za hitro plovbo:
potovati z brzoparnikom
brzopét
in
brzopèt -éta -o
prid.
(
ẹ̑; ȅ ẹ́
)
ekspr.
ki hitro teče:
brzopeti zajec
brzopís
-a
m
(
ȋ
)
1.
biblio.
pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki;
tahigrafija
:
uporabljati brzopis
2.
zastar.
stenografija
brzopísec
-sca
m
(
ȋ
)
1.
v starem in srednjem veku
pisar, ki uporablja tahigrafijo:
na dvoru so imeli spretne brzopisce
2.
zastar.
stenograf
:
brzopisec zapisuje pogovor
brzopísen
-sna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na brzopis:
arheolog je razrešil brzopisna znamenja
/
brzopisne okrajšave
brzoplôven
-vna -o
prid.
(
ō
)
star.
ki plove z veliko hitrostjo:
brzoplovna ladja
brzoplôvka
-e
ž
(
ȏ
)
zastar.
manjša ladja za hitro plovbo:
gusarji so se bojevali na lahkih brzoplovkah
brzopotézen
-zna -o
prid.
(
ẹ̑
)
šah.
ki se izvaja s hitrimi, časovno omejenimi potezami:
brzopotezni turnir
;
brzopotezno prvenstvo
/
naš najboljši brzopotezni igralec
brzorézen
-zna -o
prid.
(
ẹ̄ ẹ̑
)
teh.,
v zvezi
brzorezno jeklo
jeklo za obdelovalno orodje, s katerim se da hitro rezati;
hitrorezno jeklo
brzostrélec
-lca
m
(
ẹ̑
)
vojak, ki strelja z brzostrelnim orožjem:
brzostrelci so se pognali v boj
brzostrélen
-lna -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki je za hitro streljanje:
sliši se drdranje brzostrelnih topov
;
brzostrelna puška
;
brzostrelno orožje
/
obsipali so jih z brzostrelnimi svinčenkami
brzostrélka
-e
ž
(
ẹ̑
)
orožje s kratko cevjo, ki se sámo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih:
naperil je vanj brzostrelko
;
vojaki so oboroženi z brzostrelkami
;
pokosil jih je rafal iz brzostrelke
brzostrúžen
-žna -o
prid.
(
ū ȗ
)
teh.,
v zvezi
brzostružno jeklo
jeklo za obdelovalno orodje, s katerim se da hitro rezati;
hitrorezno jeklo
brzotèk
in
brzoték -éka
m
(
ȅ ẹ́; ẹ̑
)
zastar.
sel
:
obvestilo mu je prinesel brzotek
brzotiskálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
tisk.
ki je za avtomatsko tiskanje:
brzotiskalni stroj
bŕzoturnír
-ja
m
(
ȓ-í
)
šah.
turnir, pri katerem je predpisana zelo hitra, časovno omejena igra:
organizirati brzoturnir
;
mladinski brzoturnir za prvenstvo občine
bŕzoturnírski
-a -o
prid.
(
ȓ-í
)
nanašajoč se na brzoturnir:
brzoturnirska ura
;
brzoturnirski tempo
/
brzoturnirsko prvenstvo
/
spada med najboljše brzoturnirske šahiste
bŕzovlák
-a
m
(
ȓ-ȃ
)
potniški vlak s pospešeno hitrostjo in s postanki samo na važnejših postajah:
brzovlak prihaja na prvi tir
;
uvedli so sezonski brzovlak
brzovôzen
in
brzovózen -zna -o
prid.
(
ó; ọ̄
)
ki se mora hitro prepeljati, zlasti po železnici:
brzovozno blago
/
brzovozni tovorni list
;
brzovozna tarifa
bŕž
prisl.
(
ȓ
)
1.
izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja:
to reče in brž odide
;
brž razume
;
prinesi, pa brž
;
brž domov
;
brž, brž, čakajo te
/
glej, da se brž brž pobereš
/
pridi brž ko brž
bržkobrž
, na brž
nabrž
//
izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času:
brž potem je izginil
;
dežja ne bo tako brž
2.
v neposredni bližini;
tik
4
:
hišice so brž ob morju
bŕž ko
vez.
,
v časovnih odvisnih stavkih
za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku:
brž ko bo mogoče, se vrni
;
brž ko so ladjo spravili v dok, so jo pregledali
;
obkolili so ga, brž ko so ga zagledali
/
odkrižaj se jih, brž ko bo mogoče
kar najhitreje
bržánka
-e
ž
(
ȃ
)
vino iz tržaške okolice:
napil se je sladke bržanke
bŕžčas
člen.
(
ȓ
)
izraža precejšnjo verjetnost;
najbrž
:
bržčas je to njegov zadnji dan
;
vsi smo jo bržčas hkrati zagledali
bŕžda
člen.
(
ȓ
)
knjiž.
izraža precejšnjo verjetnost;
najbrž
:
to bo bržda držalo
;
bržda se še danes ne znajde
bržé
prisl.
(
ẹ̑
)
nar.
z večjo verjetnostjo, prej:
Vera je bila vsa žareča od razigranosti
;
a ogenj v njenih očeh je bil bržé hudičkov nego angelčkov
(L. Kraigher)
bržíljka
-e
ž
(
ȋ
)
bot.
bazilika
2
,
bažiljka
:
duh po bržiljki
bŕžkobŕž
in
bŕž ko bŕž
prisl.
(
ȓ-ȓ
)
čim prej
:
umakni se, in to bržkobrž
bŕžkone
člen.
(
ȓ
)
izraža precejšnjo verjetnost;
najbrž
:
bržkone je na sestanku
;
kolne bržkone nevede
;
ta muha prenaša povzročitelja bolezni, bržkone virus
bržóla
-e
ž
(
ọ̑
)
pražen in dušen goveji zrezek:
pripraviti bržolo
/
čebulna, garnirana bržola
♦
gastr.
tržiške bržole
koštrunovo ali ovčje meso v omaki z dodatkom krompirja
//
meso iz zgornjega dela govejega hrbta:
želite bržolo ali stegno
bržólen
-lna -o
(
ọ̑
)
pridevnik od bržola:
bržolna omaka
bržólica
-e
ž
(
ọ̑
)
ekspr.
pražen in dušen goveji zrezek;
bržola
:
jedli bomo imenitno bržolico
;
za tole bržolico bi mi bilo kar žal
bú
1
medm.
(
ȗ
)
posnema tuljenje, hud jok:
burja se zaganja bu bu
;
otrok joče buu
bù
2
medm.
(
ȕ
)
izraža zoprnost:
bu, kako je to dolgočasno!
búba
1
-e
ž
(
ú
)
zool.
žuželka na razvojni stopnji med ličinko in razvito žuželko:
izviti se iz bube
;
sviloprejkina buba
;
buba metulja
;
pren.,
ekspr.
ti pa kar molči, saj si komaj iz bube zlezel
búba
2
-e
ž
(
ū
)
otr.
boleče mesto, rana:
ti bom popihala bubo
búbati
-am
nedov.
(
ū
)
otr.
boleti
:
glava me buba
;
brezoseb.
kje te pa buba, bom popihala
búban
-a -o
bolan
:
ali si bubana?
búbec
-bca
m
(
ȗ
)
nar. primorsko
doraščajoča oseba moškega spola;
fant
:
takšen bubec, pa se še podi z otroki
búbi
--
v prid. rabi
(
ȗ
)
v zvezah:
bubi frizura
frizura s kratkimi, zadaj posnetimi lasmi
;
bubi ovratnik
majhen okrogel ovratnik
;
prisl.:
ostriči na bubi
bubljáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
ekspr.
nerazločno govoriti:
tako bublja, da ga ne razumem
//
govoriti
,
pripovedovati
:
bubljati neumnosti
bubón
-a
m
(
ọ̑
)
nav. mn.,
med.
vneta in otekla bezgavka, navadno v dimljah:
bubónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na bubon:
bubonski gnoj
/
bubonska kuga
kuga, pri kateri otečejo bezgavke
bùc
in
búc
medm.
(
ȕ; ȗ
)
otr.
pri nagajivem zbadanju:
s prstom je podražil otroka: buc buc
búcati
-am
nedov.
(
ȗ
)
otr.
na rahlo dregati ali zbadati:
s slamico bom bucal polža
;
bucati s prstom pod bradico
búcika
-e
ž
(
ȗ
)
kratka igla z glavico:
nabosti žuželko na buciko
;
z bucikami pripet rokav
;
glavice bucik
bucikáriti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
knjiž.
loviti ribe s trnki iz bucik:
otroci bucikarijo ob ribniku
búcikast
-a -o
prid.
(
ȗ
)
ekspr.
podoben bucikini glavici:
pogledala ga je s črnimi, bucikastimi očmi
búcikin
-a -o
(
ȗ
)
pridevnik od bucika:
bucikina glavica
búcniti
-em
dov.
(
ú ȗ
)
otr.
na rahlo dregniti ali zbosti:
mama, bucnil me je
;
pazi, da se ne bucneš s škarjami
búča
-e
ž
(
ú
)
1.
kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad:
buče jesti, saditi, sekati
;
votla, zrela buča
;
navadna buča ali tikva
2.
trebušasta posoda:
buča vina je romala iz roke v roko
;
srebniti iz buče
;
buča z vodo
♦
elektr.
buča
steklen senčnik v obliki krogle
;
fiz.
Heronova buča
posoda, iz katere pod pritiskom plina brizga tekočina
;
kem.
destilacijska, merilna buča
3.
pog.,
ekspr.
glava
:
mahniti, usekati po buči
/
ima prazno, trdo bučo
/
ti si pa buča
prebrisan, zvit človek
;
zvita buča
;
buča ribniška
●
pog.,
ekspr.
ohladiti buče puntarjem
ukrotiti jih
;
pog.,
ekspr.
prinesti celo bučo domov
nepoškodovan priti iz tepeža, boja
;
pog.,
ekspr.
dobiti jo po buči
biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan
bučánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od bučati:
mogočno bučanje morja
;
šum in bučanje viharja
/
bučanje čebel
/
bučanje orgel
búčast
-a -o
prid.
(
ú
)
podoben buči:
bučasta posoda, steklenica
/
ekspr.
pomolil je skozi vrata svojo bučasto glavo
bučáti
-ím
nedov.
(
á í
)
1.
dajati močne, zamolkle glasove:
morje, vihar buči
/
orgle, zvonovi bučijo
/
čebele bučijo v panju
;
brezoseb.:
v glavi mi buči
;
v globini je votlo bučalo
;
v dvorani buči kakor v panju
2.
bučeč se hitro premikati:
reka buči po soteski
/
slap buči v kotanjo
bučeč pada
bučèč
-éča -e:
bučeči valovi
;
oglasile so se bučeče fanfare
búček
-čka
m
(
ȗ
)
šalj.
deček
1
,
fantek
:
ker imajo že dva bučka, si zdaj želijo deklico
/
kot nagovor
o ti buček ti
bučéla
-e
ž
(
ẹ̑
)
zastar.
čebela
:
bučele brenčijo okrog lipe
;
ljudje so šumeli kakor bučele v panju
búčen
1
-čna -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na bučo:
bučne pečke
;
bučno seme
/
bučno olje
olje iz bučnih semen
búčen
2
-čna -o
prid.
(
ú ū
)
1.
zelo glasen:
bučni glasovi trobent
;
ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh
;
godba postaja vedno bolj bučna
//
poln hrupa:
bučno slavje
;
mesto je precej bučno
;
pren.
bučno življenje
2.
ki mnogo, hrupno govori:
kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen
búčno
prisl.
:
orgle so se bučno oglasile
;
dekleta se bučno smejejo
búčica
-e
ž
(
ú
)
manjšalnica od buča:
z vrta je prinesel paradižnik in nekaj bučic
;
nadevane bučice
/
ploščata lovska bučica
/
to ti je bučica
bister človek
búčka
-e
ž
(
ú
)
1.
manjšalnica od buča:
buče in bučke
/
toplomer ima stekleno bučko z živim srebrom
;
bučka žganja
/
bučka pletilke
glavica
2.
nav. mn.
mlada, nedorasla jedilna buča:
dušene, nadevane bučke
♦
obrt.
bučke
domače klekljane čipke z ornamentom, podobnim bučkam
búčman
-a
m
(
ȗ
)
šalj.
fant
:
z bučmani ima učitelj več težav kot z dekleti
/
ponosen je na svoje tri bučmane
sinove
/
kot nagovor
umaknite se, bučmani
//
slabš.
trmast ali nekoliko omejen človek:
ti si pa bučman
;
ta bučman si ne da nič dopovedati
/
kot psovka
bučman zabiti
búčnica
-e
ž
(
ȗ
)
bučno seme:
luščiti bučnice
;
jedrca bučnic
♦
bot.
bučnice
rastline s poleglim ali plezajočim steblom in zvezdastimi cveti, Cucurbitaceae
búčnost
-i
ž
(
ú
)
lastnost bučnega
2
:
bučnost godbe
/
presedala mu je njegova bučnost
budálast
-a -o
prid.
(
á
)
ekspr.
omejen
,
nespameten
,
neumen
:
fant je videti zelo budalast
/
budalo budalasto
budáliti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
ekspr.
govoriti, ravnati nespametno:
kaj budališ, še boš vesel in srečen
;
ne budali
budálo
-a
s
(
á
)
ekspr.
omejen, neumen človek:
fant je pravo budalo
/
kot psovka
ti budalo budalasto
budálost
-i
ž
(
á
)
ekspr.
neumno govorjenje ali ravnanje:
ne pripoveduj takih budalosti
;
kako je mogel narediti to budalost
/
ne berem takih budalosti
búdati
-am
nedov.
(
ȗ
)
star.
buljiti
:
fant buda v tla
●
star.
zmeraj buda v knjige
veliko bere, študira
búden
-dna -o
prid.
(
ú ū
)
1.
ki ne spi:
vso noč je bil buden
;
jutro jih je našlo še budne
/
otroci so že budni
zbujeni
2.
ekspr.
pazljiv
,
skrben
:
buden stražar
;
biti moramo budni in pripravljeni
búdno
prisl.
:
paznik nas je budno nadziral
;
budno spremljati razvoj političnih dogodkov
budílec
-lca
[
budilca
in
budiu̯ca
]
m
(
ȋ
)
buditelj
:
budilci narodne zavesti
budílka
-e
ž
(
ȋ
)
ura, ki zvoni ob določenem času:
budilka se sproži, zvoni
;
budilka me je zbudila ob petih
;
naviti budilko
/
nastaviti budilko na šesto uro
postaviti njen mehanizem tako, da bo zvonila ob šesti uri
budílnik
-a
m
(
ȋ
)
budilka
:
budilnik ropoče, tiktaka
budíst
-a
m
(
ȋ
)
pripadnik budizma:
budisti in mohamedanci
;
nauki budistov
budístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na budiste ali budizem:
budistični duhovniki
;
prebirati budistične spise
;
budistični tempelj
;
tamkajšnji prebivalci so budistične vere
budístovski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
budističen
:
budistovska kultura
budítelj
-a
m
(
ȋ
)
kdor si prizadeva za nacionalni, politični in kulturni dvig naroda:
mož je bil znan narodni buditelj in govornik
budíteljski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
ki si prizadeva za nacionalni, politični in kulturni dvig naroda:
čitalnice so imele buditeljski značaj
budíti
-ím
nedov.
, bujèn
(
ī í
)
1.
povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno:
dolgo je budila zaspanca
;
ropot budi ljudi iz spanja
;
ptice se že budijo
/
buditi bolnika iz omame
;
pren.
pomlad budi naravo
2.
knjiž.
povzročati, da kaj nastane;
vzbujati
:
pesem mi budi spomin na mladost
;
pogled nanj ji budi žalostne misli
;
buditi radovednost, občudovanje, upanje
/
buditi v ljudeh narodno zavest
;
v srcu se mu budi sočutje
budíti se
pesn.
porajati se, nastajati:
pomlad, jutro se budi
budèč
-éča -e:
domišljijo budeče razvaline
;
budeči se dan
budízem
-zma
m
(
ī
)
vera, ki jo je osnoval Buda:
prestopil je v budizem
;
študij budizma
budlêja
-e
ž
(
ȇ
)
vrtn.
visok parkovni grm z rdečkastimi, modrimi ali belimi cveti v grozdastem socvetju, Buddleja:
búdnica
-e
ž
(
ȗ
)
1.
zvočni znak za vstajanje:
budnica je bila ob sončnem vzhodu
;
ob šestih so zatrobili budnico
;
zvoniti za budnico
//
skladba, ki jo na prazniške dni igra godba zgodaj zjutraj:
na dan vstaje so igrali budnice
;
zjutraj je bila budnica, dopoldne pa gasilska vaja
2.
lit.
pesem, ki vzbuja narodno zavest:
rodoljubna budnica
budník
-a
m
(
í
)
knjiž.
buditelj
:
pesniški prosvetitelj in budnik
búdniški
in
budníški -a -o
prid.
(
ȗ; ȋ
)
lit.
ki vzbuja narodno zavest:
budniška poezija
búdnost
-i
ž
(
ú
)
1.
budno stanje:
je na meji med budnostjo in spanjem
2.
ekspr.
pazljivost
,
skrbnost
:
v gospodarstvu je potrebna skrajna budnost
;
povečati budnost na obmejnem območju
;
politična budnost
budoár
-ja
m
(
ȃ
)
nekdaj
damska soba za toaleto in zaupne obiske:
baroničin razkošni budoar
búdovski
-a -o
prid.
(
ū
)
ekspr.
tak kot pri Budi:
njegov budovski obraz
búdra
-e
ž
(
ȗ
)
zool.
majhen brezrepi glodavec s čokatim telesom, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, Cavia porcellus;
morski prašiček
:
budre se med seboj ločijo delno po velikosti, predvsem pa po barvi
budžét
-a
m
(
ẹ̑
)
letni načrt dohodkov in izdatkov, zlasti državnih;
proračun
:
povečati budžet
;
državni, občinski budžet
;
postavka v budžetu
budžéten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
proračunski
:
budžetno leto
/
budžetna sredstva
budžetíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od budžetirati:
decentralizirano budžetiranje
;
letno budžetiranje
;
sistem budžetiranja
budžetírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
fin.
sestavljati proračun, budžet:
budžétski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
proračunski
:
izravnavanje budžetskih deficitov
/
budžetska debata
buffo
--
[
búfo
]
v prid. rabi
(
ȗ
)
glasb.
komičen
,
šaljiv
:
buffo prizori
/
buffo bas
basovski glas za komične vloge
;
buffo opera;
prim.
basso buffo
,
opera buffa
bufoneríja
-e
ž
(
ȋ
)
gled.
grobo komična razgibanost in razigranost:
odrska bufonerija
bufonésken
-kna -o
prid.
(
ẹ̑
)
tak kot v buffo operi:
bufoneskna komičnost
bug
-a
[
bág-
]
m
(
ȃ
)
rač. žarg.
napaka v programski kodi računalniškega programa, sistema;
hrošč
:
v naslednji verziji bo manj bugov
bugárija
-e
ž
(
á
)
glasb.
srednje velika tamburica za akordično spremljavo:
igrati na bugarijo
bugárštica
-e
ž
(
ȃ
)
lit.
hrvaškosrbska ljudska epska pesem, katere verz ima od štirinajst do osemnajst zlogov:
búgivúgi
tudi
boogie-woogie -ja
[
búgi-vúgi
]
m
(
ȗ-ȗ
)
hiter ples s trdim ritmom, po izvoru iz Severne Amerike:
plesati bugivugi
//
skladba za ta ples:
búh
1
-a
m
(
ȗ
)
močen, nenaden sunek zraka:
silovit buh je odprl vrata
/
buh vetra se je uprl v jadro
//
zamolkel glas ob takem sunku:
zaslišal je buh vetra
/
buh kovaškega meha
bùh
2
medm.
(
ȕ
)
posnema zamolkli glas udarca, izbruha:
buh buh buh! tolče po vratih
búhanje
-a
s
(
ū
)
glagolnik od buhati:
buhanje ognja iz peči
;
buhanje vetra
/
sliši se votlo buhanje eksplozij
búhati
-am
nedov.
(
ū ȗ
)
1.
s silo in z zamolklim glasom udarjati na dan:
iz dimnika buhajo oblaki isker
;
ogenj buha skozi odprtino
//
ekspr.
s silo se zadevati ob kaj:
veter buha v okna
2.
preh.,
zastar.
suvati
,
dregati
:
mimogrede so ga buhali v rebra
●
ekspr.
topovi buhajo
zamolklo streljajo
búhniti
-em
dov.
(
ú ȗ
)
1.
s silo in z zamolklim glasom udariti na dan:
snop isker buhne iz dimnika
;
plamen buhne skozi odprtino
;
pren.
togota je buhnila iz njega
;
brezoseb.
molči, je buhnilo iz nje
//
ekspr.
s silo se zadeti ob kaj:
veter je buhnil v okna
2.
ekspr.
zelo hitro priti, oditi:
buhniti v sobo
;
pren.
vsa kri mu je buhnila v glavo
3.
preh.
s silo vreči:
buhnil ji je vodo v obraz
●
ekspr.
buhniti v smeh
nenadoma glasno zasmejati se
;
ekspr.
buhniti s kolom ob podnico
močno udariti
búhta
-e
ž
(
ȗ
)
v češkem okolju
buhtelj
:
zamesiti testo za buhte
búhtelj
-na
tudi
-tlja
[
buhtəlj
]
m
(
ú
)
pecivo iz kvašenega testa z marmeladnim nadevom:
speči buhteljne
buhtéti
-ím
nedov.
(
ẹ́ í
)
1.
goreti z močnim plamenom:
ogenj buhti
;
pren.
v pesnitvi buhti življenje
2.
oddajati vročino in vonj:
iz peči vzeti hlebci buhtijo
buhtèč
-éča -e:
buhteča bakla
buick
-a
[
bújk
]
m
(
ȗ
)
velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors:
pripeljal se je z odprtim buickom
bújen
-jna -o
prid.
, bújnejši
(
ū
)
1.
ki lepo in obilno raste:
bujna trava
;
bujno cvetje, zelenje
/
bujni lasje
;
pesn.
bujna pomlad
2.
ekspr.
močno in lepo razvit:
bujna ženska
;
dekle bujnih oblik
/
bujna rast
3.
ki obstaja v zelo veliki meri:
naš fant ima bujno domišljijo
;
to izvira iz njegove bujne fantazije
/
bujne barve jeseni
bújno
prisl.
:
bujno rasti
;
književnost se bujno razvija
;
bujno cvetoče češnje
bujênje
-a
s
(
é
)
glagolnik od buditi:
oskrbnik koče mora skrbeti za pravočasno bujenje gostov
/
narodno bujenje
bujnobárven
-vna -o
prid.
(
ȃ
)
knjiž.
ki je bujnih, živih barv:
bujnobarvne slike
;
bujnobarvno polje
bujnolás
in
bujnolàs -ása -o
prid.
(
ȃ; ȁ á
)
ki ima bujne lase:
bujnolaso dekle
bujnoláska
-e
ž
(
ȃ
)
ekspr.
ženska, ki ima bujne lase:
zagledal se je v vitko bujnolasko
bújnost
-i
ž
(
ū
)
lastnost, značilnost bujnega:
bujnost rasti
/
občudoval je bujnost njenih las
;
pesn.
bujnost pomladi
/
barvna bujnost
bujón
-a
m
(
ọ̑
)
1.
gastr.
čista goveja juha:
bujon z jajcem
2.
biol.
mesna juha z dodatki za gojenje bakterij:
bujónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na bujon 2:
bujonska kultura bakterij
bújt
-a -o
prid.
(
ȗ
)
gastr.,
v zvezi
bujta repa
prekmurska jed iz repe, kaše in svinjskega mesa:
búka
1
-e
ž
(
ȗ
)
zastar.
hrup
,
trušč
:
iz krčme se razlega buka in vriskanje
búka
2
-e
ž
(
ú
)
star.,
v zvezi
gluh kakor buka
zelo gluh:
bukáč
-a
m
(
á
)
nar.
nočna močvirska ptica;
bobnarica
:
bukač buka v močvirju
;
jata bukačev
búkanje
-a
s
(
ū
)
glagolnik od bukati se:
bukanje svinj
búkati
-am
nedov.
(
ú
)
močno, zamolklo se oglašati:
bobnarica buka v močvirju
;
živina buka
búkati se
-am se
nedov.
(
ū ȗ
)
navadno v zvezi s
svinja
kazati nagnjenje za parjenje;
goniti se
:
svinja se buka
bukét
-a
tudi
buké -êja
m
(
ẹ̑; ẹ̑ ȇ
)
1.
zastar.
šopek
1
:
buket rdečih kamelij
2.
agr.
vonj vina;
cvetica
:
muškatov buket
;
buket starega vina
bukéten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na buket 2:
buketne snovi
/
buketno vino
búkev
-kve
tudi
búkva -e
ž
(
ȗ
)
veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom:
podreti bukev
;
počivati pod bukvijo
;
debela, košata bukev
/
pog.
bukev pokriva večji del hriba
bukov gozd
/
pog.
toporišče iz bukve
bukovega lesa
♦
vrtn.
rdečelistna bukev
okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus silvatica atripurpurea
bukiníst
-a
m
(
ȋ
)
v francoskem in ruskem okolju
trgovec s starimi knjigami:
bukinisti ob Seini
búkla
-e
ž
(
ȗ
)
pog.,
zlasti v sproščenem ožjem krogu
knjiga:
iz knjižnice je prinesla debelo buklo
búkniti
-em
dov.
(
ú ȗ
)
s silo in z zamolklim pokom udariti na dan:
plamen bukne iz peči
;
pren.
nenadoma je buknil upor
●
ekspr.
bukniti v smeh
nenadoma glasno zasmejati se
bukóličen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
nanašajoč se na bukoliko:
bukolična poezija, skladba
/
bukolični prizori
bukólik
-a
m
(
ọ́
)
lit.
pesnik bukoličnih pesmi:
bukólika
-e
ž
(
ọ́
)
lit.
pesem, poezija, ki prikazuje idealizirano pastirsko življenje:
stihi Vergilovih bukolik
búkov
-a -o
prid.
(
ú
)
1.
nanašajoč se na bukev:
bukov les
;
bukov žir
;
bukovo listje
/
bukov gozd
/
bukov parket
;
kuriti z bukovimi drvmi
;
bukovo pohištvo
/
bukova goba
kresilna goba
;
zabit kot bukov štor
zelo
2.
ekspr.
neroden
2
,
okoren
:
fant je še ves bukov in boječ
;
kako si bukov!
3.
nar. zahodno
ki je iz grobega blaga:
bukov jopič
búkovec
-vca
m
(
ú
)
zastar.
bukov gozd:
hoditi po bukovcu
búkovica
-e
ž
(
ú
)
bukov žir:
nabirati bukovico
bukovína
in
búkovina -e
ž
(
í; ú
)
1.
bukov les:
parjena, surova bukovina
;
toporišče iz bukovine
2.
bukov gozd:
hrib je porasel z bukovino
3.
nar. zahodno
grobo blago:
hlače iz bukovine
búkovje
-a
s
(
ú
)
bukov gozd:
iz bukovja se je oglasila kukavica
;
gosto, mlado bukovje
;
pesn.
zeleno bukovje
/
bukovje že zeleni
bukovo drevje
búkovka
-e
ž
(
ú
)
palica iz bukovega lesa:
zavihteti bukovko
búkovnik
-a
m
(
ū
)
v 18. in 19. stoletju
nešolan literarno delujoč človek:
dejavnost bukovnikov na Koroškem
búkovniški
-a -o
(
ū
)
pridevnik od bukovnik:
bukovniško delovanje
búkovništvo
-a
s
(
ū
)
delovanje bukovnikov:
bukovništvo na Koroškem
búkovski
-a -o
prid.
(
ū
)
star.
knjižen
:
bukovska latinščina mu ni tekla gladko
//
latinski
:
naučiti se bukovskega jezika
búkselj
-na
tudi
-slja
[
buksəlj
]
m
(
ú
)
ekspr.
neumen, omejen človek:
kakšen bukselj je ta človek
/
kot psovka
tega bukseljna pa tudi ni od nikoder!
búkva
1
-e
ž
(
ȗ
)
zool.
manjša morska riba z vretenastim trupom in dolgo hrbtno plavutjo, Box boops:
bukvár
-ja
m
(
á
)
zastar.
knjigarnar
:
pri bukvarju si je kupil Prešernove Poezije
bukvárna
-e
ž
(
ȃ
)
(manjša) knjigarna, zlasti taka, v kateri je mogoče kupiti knjige po nižji ceni:
odpreti bukvarno
;
sejem knjig iz bukvarne
//
star.
knjigarna sploh:
bukvárnica
-e
ž
(
ȃ
)
zastar.
1.
knjižnica
:
ustanovili so slovensko bukvarnico
2.
knjigarna
:
povesti v bukvarnicah ne prodajajo več
búkve
-kev
ž
mn.
(
ū ȗ
)
star.
1.
večje število trdno sešitih tiskanih listov;
knjiga
:
brati bukve, na bukve
;
tako stoji v bukvah
;
debele, stare bukve
;
latinske bukve
/
mašne bukve
;
pogledati v sanjske bukve
2.
kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise:
pogledati v krstne bukve
;
voditi gruntne bukve
zemljiško knjigo
●
star.
govori, kakor bi iz bukev bral
gladko; učeno
;
star.
kar naprej je v bukvah
bere, študira
;
črne bukve
po ljudskem verovanju
knjiga, s katero se da čarati, vedeževati
;
star.
njegovo ime je zapisano v zlatih bukvah zgodovine
ta človek je zelo zaslužen
;
učenca so vpisali v zlate bukve
nekdaj
v knjigo z imeni odličnjakov
♦
etn.
šembiljske bukve
knjiga ljudskih prerokovanj
;
pravn.
gorske bukve
zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu
búkvica
1
-e
ž
(
ȗ
)
1.
bukov žir:
šli so nabirat bukvico
/
bukvica je dobro obrodila
2.
manjšalnica od bukev:
med smrečjem rastejo mlade bukvice
búkvica
2
-e
ž
(
ȗ
)
cirilska pisava, nekdaj razširjena zlasti v Bosni;
bosančica
búkvice
-vic
ž
mn.
(
ū ȗ
)
manjšalnica od bukve:
drobne bukvice
/
mašne bukvice
molitvenik
/
poselske bukvice
v stari Avstriji
dokument z osebnimi podatki in podatki o pristojnosti in delu posla, služabnika
bukvíšče
-a
s
(
í
)
zastar.
knjižnica
:
bukvišče samostana
búla
1
-e
ž
(
ú
)
1.
oblasta oteklina, nabreklina:
na nogi se mu dela bula
;
na hrbtu se mu je zbrala bula
;
udaril se je, da mu je kar bula zrasla
;
predrl je bulo, ki je dozorela
;
gnojna bula
/
ekspr.
ves je v bulah
2.
med.
skupek izrojenih celic kakega tkiva:
operirati bulo
;
benigna, maligna bula
búla
2
-e
ž
(
ú
)
pomembna papeška ali vladarska listina s kovinskim pečatom:
prejeti papeževo bulo
;
bula o koncilu
/
zlata bula Karla IV.
z zlatim pečatom
//
kovinski pečat na tej listini:
búla
3
-e
ž
(
ȗ
)
v muslimanskem okolju,
nekdaj
poročena ženska:
bula je snela feredžo
búlast
-a -o
prid.
(
ú
)
1.
podoben buli:
bulaste tvorbe
2.
poln bul:
ves obraz ima razbit in bulast
búlav
-a -o
prid.
(
ú
)
poln bul:
bulava koža
buláva
-e
ž
(
ȃ
)
na Poljskem in v Ukrajini,
nekdaj
okrašena palica kot znamenje hetmanske oblasti:
pozlačena bulava
búlavost
-i
ž
(
ú
)
lastnost, značilnost bulavega:
bulavost kože
búldog
-a
m
(
ȗ
)
manjši, čokat hišni pes z nizkimi, široko razmaknjenimi nogami in širokim gobcem:
čistokrven buldog
;
renči kot buldog
/
angleški buldog
z belo dlako
//
nizko
buldogu podoben človek:
tisti buldog pri sosednji mizi jo je neprestano opazoval
/
ekspr.
to ti je buldog!
neroden, neprijeten človek
búldoški
-a -o
prid.
(
ȗ
)
ekspr.
tak kot pri buldogu:
buldoški obraz
/
buldoški pogled
buldožêr
-ja
m
(
ȇ
)
teh.
stroj s širokim plugom zlasti za odrivanje zemeljskega materiala:
buldožerji izravnavajo prostor za novo stavbo
;
buldožer rije po zemlji
;
izkopati z buldožerjem
;
buldožer za rigolanje
buldožeríst
-a
m
(
ȋ
)
kdor dela z buldožerjem:
podjetje sprejme dva buldožerista
buldožêrski
-a -o
(
ȇ
)
pridevnik od buldožer:
buldožerski plug
búlec
-lca
m
(
ȗ
)
nar.
vol, ki (rad) buli, muka:
gnati bulce na pašo
//
ekspr.
omejen, neumen človek:
ti si pravi bulec
búler
-ja
m
(
ú
)
nav. mn.
čevelj z okroglo, dvignjeno kapico in debelimi podplati:
črni bulerji
;
fant si obuje težke bulerje, si na glavo povezne črno kapuco in se odpravi na nočni pohod
búli
-ja
m
(
ȗ
)
šport.
udarec pri hokeju, s katerim se igra začne ali prekinjena igra nadaljuje:
búlica
-e
ž
(
ú
)
manjšalnica od bula
1
:
na koži se pokažejo rdeče bulice
bulímičarka
-e
ž
(
í
)
ženska, ki ima bulimijo:
za bulimičarke je pogosto značilna velika želja po popolnosti in uspešnosti
;
izpoved bulimičarke
bulímičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na bulimijo:
bulimična motnja
/
bulimična dekleta
bulimíja
-e
ž
(
ȋ
)
duševna motnja, ki se kaže v pretirani potrebi po hrani, jedenju in bljuvanju:
imeti bulimijo
;
simptomi, zdravljenje bulimije
;
bolniki, osebe z bulimijo
;
bulimija in anoreksija
bulímik
-a
m
(
í
)
kdor ima bulimijo:
telesna teža bulimikov
;
bulimiki in anoreksiki
búliti
-im
nedov.
,
tudi
bulíla
(
ú
)
nar.
mukati
:
živina buli
búljiti
-im
nedov.
,
tudi
buljíla
(
ú ȗ
)
nepremično gledati:
buljiti predse
;
buljiti v tla
;
buljiti s pijanimi očmi
;
topo buljiti
/
ekspr.
kaj buljiš vame
/
preh.
buljiti oči
●
ekspr.
zmeraj bulji v knjige
veliko bere, študira
buljèč
-éča -e:
bulječe oči
bulmastíf
-a
m
(
ȋ
)
velik, mišičast službeni pes s kratko dlako, širokim gobcem in majhnimi visečimi uhlji:
bulmastif je zelo učljiv, prilagodljiv in vodljiv pes, vendar mu moramo posvečati veliko pozornosti
bulteriêr
-ja
m
(
ȇ
)
močen, srednje velik mišičast pes z glavo, značilno izbočeno od temena proti konici gobca:
bulterier je čvrsto grajen, mišičast in živahen pes z odločnim izrazom
bulvár
-ja
m
(
ȃ
)
široka velemestna cesta, navadno z drevesi na obeh straneh:
sprehajati se po bulvarjih
;
razkošni, veliki, vrveči bulvarji
;
pariški bulvarji
;
kavarna na bulvarju
bulváren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bulvar:
bulvarna kavarna
//
slabš.
lahkoten, malo vreden, plehek:
bulvarni tisk
;
bulvarna komediografija
/
bulvarno gledališče
bulvárka
-e
ž
(
ȃ
)
gled.
igra iz sodobnega življenja, ki na lahkoten način prikazuje aktualne probleme:
na sporedu je naivna bulvarka
;
pikantna bulvarka
bulvárski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na bulvar:
bulvarska restavracija
//
slabš.
lahkoten, malo vreden, plehek:
bulvarski tisk
;
bulvarska dramatika
bùm
1
in
búm
medm.
(
ȕ; ȗ
)
posnema močen pok, zamolkel glas pri udarcu:
bum! je zagrmel strel
;
boben, srce udarja bum bum bum
;
telebnil je, bum, na tla
búm
2
tudi
boom -a
[
búm
]
m
(
ȗ
)
publ.
nagel, kratkotrajen dvig, porast zlasti gospodarske aktivnosti:
mesto je doživelo turistični bum
;
gradbeni, nepremičninski bum
;
investicijski bum
/
nemški gospodarski bum
/
potrošniški, prodajni bum
;
nogometni, teniški bum
//
nagel, navadno kratkotrajen dvig, porast zanimanja za kaj:
medijski bum
;
velik bum
/
postati pravi bum
kar sproža takšen dvig, porast
♦
rad.
v vse smeri gibljivo stojalo, na katerem visi mikrofon
búmbar
-ja
m
(
ȗ
)
slabš.
omejen, neumen človek:
seveda ve to vsak bumbar
búmerang
-a
m
(
ȗ
)
metalno orožje avstralskih domačinov, ki prileti nazaj, če zgreši cilj:
zadeti žival z bumerangom
;
polemika je kakor bumerang
bùmf
in
búmf
medm.
(
ȕ; ȗ
)
posnema močen pok, glas pri padcu, udarcu:
bumf! je počilo
;
mladinska brigada pozdravi: horuk, horuk, bumf
/
sname torbo in – bumf v kot
búmfati
-am
nedov.
(
ȗ
)
otr.
plosko padati:
mamica, glej, ta punčka kar naprej bumfa
búmfniti
-em
dov.
(
ú ȗ
)
ekspr.
plosko pasti:
bumfnil je v blato
búna
-e
ž
(
ū
)
kem.
sintetični kavčuk:
pnevmatike iz bune
;
v prid. rabi:
buna kavčuk
búnčica
-e
ž
(
ȗ
)
kroglasta izboklinica:
usnjen pas s srebrnimi in zlatimi bunčicami
;
izrezljan stol z zavoji in bunčicami
/
bunčica bucike
glavica
/
ekspr.
bunčice na vejah postajajo vedno večje
popki, brsti
búnčičast
-a -o
prid.
(
ȗ
)
ki ima bunčice:
bunčičast kovinski pas
búnda
-e
ž
(
ȗ
)
zimsko vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa:
obleči bundo
;
smučarska, šoferska, železničarska bunda
//
nekdaj
težka suknja, navadno iz kožuhovine:
dolga, kosmata bunda
búndestág
-a
m
(
ȗ-ȃ
)
spodnji dom nemškega parlamenta:
nemški bundestag
;
poslanci bundestaga
;
predsednik bundestaga
;
zasedanje bundestaga
búndra
-e
ž
(
ȗ
)
nar.,
slabš.
debela ženska:
Ni bila lepa, prava bundra, a on je bil ves zateleban vanjo
(F. Bevk)
búngalov
-a
m
(
ȗ
)
nizka hiša v tropskih krajih, navadno z verando:
stanujejo v bungalovu
;
bungalov s široko verando
//
poletna hišica za turiste:
ob morju gradijo hotele, bungalove in motele
;
v prid. rabi:
bungalov naselje
bungee jumping
bungee jumpinga
tudi
bándži džámping
bándži džámpinga
[
bándži džámping-
]
m
(
ȃ, ȃ
)
skakanje v globino, pri katerem je skakalec pripet z dolgo elastično vrvjo, skakanje z elastiko:
bungee jumping so izvajali z žerjava na mostu
búnika
-e
ž
(
ū
)
bot.
strupena gozdna rastlina z zvončastimi cveti, Scopolia:
kranjska bunika
búniti se
-im se
nedov.
(
ú ȗ
)
pog.
upirati se, puntati se:
delavci se bunijo
/
pog.,
ekspr.
kaj se pa buniš!
bùnk
in
búnk
medm.
(
ȕ; ȗ
)
posnema glas pri udarcu, padcu:
búnka
-e
ž
(
ȗ
)
1.
oteklina, navadno od udarca:
iz pretepa je odnesel bunko na čelu
//
nav. mn.,
ekspr.
močen udarec, navadno s pestjo:
dobiti bunke
;
naložiti bunke
2.
pog.
glavič
,
betiček
:
palica s srebrno bunko
/
na vrtu imajo pisane steklene bunke
krogle
3.
slabš.
debela, nerodna ženska:
tisto bunko je prosil za ples
;
debela bunka
/
bila je prava kmečka bunka
búnkanje
-a
s
(
ȗ
)
glagolnik od bunkati:
bunkanje na vrata
;
bunkanje s pestjo
búnkast
-a -o
prid.
(
ȗ
)
1.
poln bunk, oteklin:
ves bunkast in lisast je po obrazu
2.
ekspr.
debel
,
okrogel
:
dekle je majhno in bunkasto
/
velik bunkast nos
búnkate
medm.
(
ȗ
)
posnema glasove pri kovanju:
bunkate bunkate
búnkati
-am
nedov.
(
ȗ
)
1.
udarjati s pestjo:
bunkati po vratih
//
ekspr.
tepsti
,
tolči
:
ko sem bil otrok, so me dostikrat bunkali
2.
udarjati s težkim kladivom, da se sliši glas bunk:
kovač bunka po nakovalu
búnker
-ja
m
(
ū
)
1.
manjša vojaška obrambna utrdba:
zavzeti bunker
;
jurišati na bunker
;
betonski bunker
;
strelna lina v bunkerju
/
mitralješki bunker
//
skrivališče ali zaklonišče v zemlji:
izkopati si bunker
;
skrivati se po bunkerjih
;
spraviti mast v bunker
;
vhod v bunker
2.
pog.
tesen, temen prostor za kaznovane jetnike, zapornike;
temnica
:
vrgli so ga v bunker
3.
shramba za premog, rudo, cement:
v cementarni gradijo nov bunker
●
film. žarg.
film gre v bunker
je vzet z repertoarja, shranjen
bunkeráš
-a
m
(
á
)
pog.,
med narodnoosvobodilnim bojem
kdor se skriva, živi v bunkerju:
patrulja je odkrila bunkeraše
búnkerski
-a -o
prid.
(
ū
)
nanašajoč se na bunker:
bunkerska oprema
/
bunkersko življenje
búnkica
-e
ž
(
ȗ
)
kroglasta izboklinica:
sandale z bunkicami
búnkniti
-em
dov.
(
ú ȗ
)
udariti s pestjo:
pošteno ga je bunknil v rebra
búrek
-a
m
(
ȗ
)
gastr.
izvorno orientalsko pecivo iz listnatega testa z nadevom:
burek s sirom
;
burek z mesom
búren
1
-rna -o
prid.
, búrnejši
(
ú ū
)
zelo glasen:
buren smeh
;
burni klici
;
sprejeli so ga z burnim ploskanjem
//
poln nemira:
burni časi, dogodki
;
imela je burno preteklost
;
burno življenje
/
bil je burne krvi
//
ki naglo in živahno poteka:
buren polet industrije
/
burna debata, polemika
búrno
prisl.
:
srce mu burno bije
;
burno sta se pozdravila
búren
2
-rna -o
prid.
(
ȗ
)
star.
poln burje, vetroven:
burno in mrzlo vreme
burét
-a
m
(
ẹ̑
)
tekst.
preja iz kratkih izčesanih vlaken naravne svile:
presti buret
//
hrapava tkanina iz te preje:
poletni kostim iz bureta
;
v prid. rabi:
buret svila
búrež
-a
m
(
ȗ
)
nar.,
ekspr.
vihrav, prepirljiv človek:
to so ti bureži
búrger
-ja
m
(
ú
)
zrezek okrogle oblike iz sesekljanega mesa, sira ali zelenjave z dodatki, serviran navadno v okroglem kruhu:
ob sredah je prodajala burgerje
;
sirov, vegetarijanski, zelenjavni burger
burgúndec
-dca
m
(
ȗ
)
kakovostno vino, po izvoru iz Burgundije:
privoščiti si burgundca
;
buteljka burgundca
/
beli burgundec
burgúndski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na Burgundijo:
burgundsko vino
♦
agr.
burgundska brozga
škropivo iz modre galice in sode
búriti
-im
nedov.
(
ū ȗ
)
knjiž.
1.
delati razgibano, valovito:
veter buri morsko gladino
;
morje se je začelo buriti
//
vznemirjati
,
razvnemati
:
odločitev komisije ga je burila
/
ti dogodki so burili ljudem kri
;
buriti domišljijo, duha
2.
nepreh.
razburjeno se premikati, divjati:
buril je po sobi z nožem
;
pren.
po žilah mu buri uporna kri
;
strast buri po človeku
;
življenje je še burilo v njem
búrja
-e
ž
(
ú
)
1.
močen severovzhodni veter:
burja brije, piha, vleče, se zaganja
;
burja piska, žvižga
;
burja prepiha do kosti, razpiha oblake
;
mrzla, ostra burja
;
planil je v sobo kot burja
/
okno je obrnjeno proti burji
/
kraška burja
;
pren.
burja življenja
2.
ekspr.
razburjenje
,
vznemirjenje
:
kaj mu je, da je s tako burjo odšel
;
izjava je povzročila dosti burje
3.
ekspr.
vihrav človek:
ne bodi burja
;
burja burjasta
4.
nar.
alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti;
dlakavi sleč
búrjast
-a -o
prid.
(
ú
)
1.
nagel, vihrav v ravnanju:
ne bodi tako burjast! burjasta ženska
;
ekspr.
burja burjasta
2.
poln burje, vetroven:
burjasta zima
búrjasto
prisl.
:
ukrenite vendar kaj, je vzkliknil burjasto
burjáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
ekspr.
hitro, vihravo iti, hoditi:
planil je pokonci in burjal k sosedu
;
kam burjaš?
búrjav
-a -o
prid.
(
ú
)
poln burje, vetroven:
burjavo vreme
búrjevka
-e
ž
(
ú
)
zool.
burnica
:
nad ladjo krožijo burjevke
búrjica
-e
ž
(
ú
)
ekspr.
manjšalnica od burja:
lahna burjica piha
búrk
-a
m
(
ȗ
)
nar.
burka
1
,
šala
,
norčija
:
Res smo bili vsi nekoliko uporni in iznajdljivi, kadar je bilo treba napraviti kak burk
(F. Finžgar)
búrka
1
-e
ž
(
ȗ
)
1.
nav. mn.
norčavo vedenje ali govorjenje:
izmišljati si burke
;
predpustne, razposajene burke
/
pustimo burke!
začnimo (govoriti, ravnati) resno
;
uganjati, zbijati, zganjati burke
●
burke briti iz vsega, z revežem
norčevati se, šaliti se
2.
lit.
dramsko delo s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko:
gledati, igrati burko
;
burka v enem dejanju
búrka
2
-e
ž
(
ȗ
)
1.
širok trak, kos blaga, s katerim si muslimanke pokrivajo obraz:
iz vozila so izstopile tri ženske, pokrite z burko
2.
vrhnje oblačilo muslimank v obliki ogrinjala, ki pokriva telo od glave do peta:
talibanski režim je ženskam zapovedoval, da se odenejo v burke
burkáč
-a
m
(
á
)
ekspr.
kdor (rad) uganja burke;
burkež
:
znan kot širokoustnež in burkač
//
kdor poklicno zabava gledalce z burkami:
nastop burkačev v cirkusu
búrkanje
-a
s
(
ȗ
)
glagolnik od burkati:
burkanje valov
búrkast
-a -o
prid.
(
ȗ
)
ki (rad) uganja burke:
burkast godec
//
poln burk, šal:
burkasti prizori
;
njegovo življenje je bilo burkasto
búrkasto
prisl.
:
burkasto poskakovati
burkáški
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na burkače ali burko:
burkaška maska
;
zabavajo ga burkaške predstave
/
burkaška komedija
burkáštvo
-a
s
(
ȃ
)
slabš.
norčije, groba norčavost:
uganjati bedasto burkaštvo
;
igra je prešla v burkaštvo
búrkati
-am
nedov.
(
ȗ
)
knjiž.
1.
delati razgibano, valovito:
burja burka morje
//
vznemirjati
,
razvnemati
:
viharna čustva ga burkajo
/
ne burkaj ji srca
2.
nepreh.
nemirno se zaganjati, pljuskati:
vino burka iz steklenice
;
pren.
strast burka v njem
;
žalost je burkala v srcu
búrkav
-a -o
prid.
(
ȗ
)
burkast
:
burkav človek
búrkavost
-i
ž
(
ȗ
)
lastnost burkastega človeka:
niso mu zamerili njegove burkavosti
/
v tej komediji se komika sprevrača v ceneno burkavost
búrkež
-a
m
(
ȗ
)
kdor (rad) uganja burke:
bil je nabrit burkež
;
ekspr.
ti si mi burkež
//
kdor poklicno zabava gledalce z burkami:
nastopati kot burkež
búrkla
-e
ž
(
ȗ
)
ekspr.
neroden človek, zlasti ženska:
burkla burklasta
búrklast
-a -o
prid.
(
ȗ
)
ekspr.
neroden
2
,
nepripraven
:
bil je dolg in burklast človek
búrkle
-kel
ž
mn.
(
ȗ
)
orodje za premikanje loncev v kmečki peči:
z burklami popravljati ogenj v peči
;
ropotala je po peči z burklami in lonci
♦
metal.
priprava za prenos in nagibanje livarskih loncev
búrklež
-a
m
(
ȗ
)
ekspr.
neroden, nepripraven človek:
ti si pravi burklež
;
burklež burklasti
/
kot psovka
burklež jezični
burklíšče
in
búrklišče -a
s
(
í; ȗ
)
držaj pri burklah:
nasloniti se na burklišče
búrkniti
-em
dov.
(
ú ȗ
)
knjiž.
nemirno se zagnati, pljuskniti:
voda burkne v posodi
;
pren.
kri je burknila v njem
burléska
-e
ž
(
ẹ̑
)
lit.
delo, ki na šaljiv, včasih grob način prikazuje življenje:
napisati burlesko
;
v svoji burleski ne prizanaša nikomur
//
glasb.
skladba šaljivega značaja:
burlésken
-kna -o
prid.
(
ẹ̑
)
knjiž.
nanašajoč se na burlesko:
burleskna komedija
/
burlesken značaj zgodbe
;
humor v knjigi je burlesken
/
burleskna razposajenost
burlésknost
-i
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.
groba šegavost, norčavost:
pisatelj z burlesknostjo prikazuje svoje junake
búrnat
-a -o
prid.
(
ȗ
)
poln burje, vetroven:
vreme je bilo mrzlo in burnato
búrnica
-e
ž
(
ȗ
)
zool.
morska ptica z dolgim škarjastim repom in velikimi krili, Fregata aquila:
jate burnic in albatrosov
búrnik
-a
m
(
ȗ
)
nar.
zapah, tramič čez notranjo stran vrat:
zapahniti vrata s hrastovim burnikom
//
vdolbina, v katero se ta zapah porine:
búrnost
-i
ž
(
ú
)
lastnost, značilnost burnega
1
:
burnost takratnih časov
/
burnost debate
//
naglost
,
vihravost
:
v svoji burnosti ga je prezrl
búrnus
-a
m
(
ȗ
)
1.
v arabskem okolju
volneno ogrinjalo z oglavnico:
beduini v volnenih burnusih
♦
obl.
po burnusu posneto oblačilo
2.
nekdaj
težek vozniški, pastirski plašč:
zaviti se v burnus
búrov
-a -o
prid.
(
ȗ
)
med.,
v zvezi
burova tableta, voda
tableta, voda, ki se uporablja zlasti za odpravljanje otekline:
kupiti burove tablete
/
burovi obkladki
búrovž
-a
m
(
ú
)
1.
star.
zvonec, ki ga nosi žival vodnica:
krava pozvanja z burovžem
2.
nar. dolenjsko,
ekspr.
neroden, vihrav človek:
takih burovžev še nisem videl
3.
zastar.
ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza;
veliki voz
búrš
-a
m
(
ȗ
)
1.
nekdaj
član nemškega visokošolskega društva:
demonstracije dunajskih buršev
;
dvoboj z burši
2.
v stari Avstriji
vojak, dodeljen častniku za pomoč na domu:
poročnikov burš
buršák
-a
m
(
á
)
nav. slabš.,
nekdaj
član nemškega visokošolskega društva;
burš
:
za izzivanje buršakov se niso zmenili
búrševski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na burše:
burševsko gibanje
/
burševske pesmi
/
burševska čepica
búrševstvo
-a
s
(
ȗ
)
burševsko gibanje:
takrat je zaživelo nemško burševstvo
buršikózen
-zna -o
prid.
(
ọ̑
)
knjiž.
mladostno sproščen, prešeren, razposajen:
buršikozen študent
/
njeno buršikozno vedenje
búrza
-e
ž
(
ȗ
)
rel.
1.
vrečka za prenašanje hostij in svetega olja bolnikom:
župnik je držal v roki z zlatom vezeno burzo
2.
platnice, zaprte na treh straneh, v isti barvi kot mašni plašč, za hranjenje mašnega prtička:
buržoá
-ja
[
tudi
buržuá
]
m
(
ȃ
)
knjiž.
buržuj
:
proletarec in buržoa ne moreta živeti v slogi
/
malenkostni buržoa
buržoázen
-zna -o
[
tudi
buržuázən
]
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na buržoazijo:
buržoazna družba
;
buržoazna država
;
buržoazna revolucija
;
buržoazne stranke
/
buržoazni nacionalizem
;
buržoazna ideologija
/
buržoazna miselnost
♦
polit.
buržoazna demokracija
politična ureditev z več strankami in parlamentu odgovorno vlado
buržoázno
prisl.
:
buržoazno orientiran intelektualec
buržoazíja
-e
[
tudi
buržuazíja
]
ž
(
ȋ
)
ekonomsko in politično vladajoči razred, meščanstvo:
buržoazija se je krepila
;
mednarodna buržoazija
;
predstavnik buržoazije
;
ideologija buržoazije
;
spopad med buržoazijo in proletariatom
♦
soc.
drobna buržoazija
lastniki proizvajalnih sredstev, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela
//
slabš.
meščanstvo sploh:
na vasi išči poštenjaka, ne pa med našo buržoazijo
buržoazíjski
-a -o
[
tudi
buržuazíjski
]
prid.
(
ȋ
)
buržoazen
:
buržoazijska stranka
buržoázno...
[
tudi
buržuázno
]
prvi del zloženk
(
ȃ
)
nanašajoč se na buržoazijo:
buržoaznodemokratičen, buržoaznonacionalističen
buržoáznodemokrátičen
-čna -o
[
tudi
buržuáznodemokrátičən
]
prid.
(
ȃ-á
)
nanašajoč se na buržoazno demokracijo:
buržoaznodemokratični sistem
;
buržoaznodemokratična revolucija
buržoáznonacionalístičen
-čna -o
[
tudi
buržuáznonacijonalístičən
]
prid.
(
ȃ-í
)
nanašajoč se na buržoazni nacionalizem:
buržoaznonacionalistična trenja
buržúj
-a
m
(
ȗ
)
pripadnik buržoazije:
nasprotja med delavci in buržuji
;
živijo kot buržuji
//
nav. slabš.
premožen, brezskrbno živeč človek:
mercedes imajo, buržuji
/
kot psovka
prekleti buržuj
buržújka
-e
ž
(
ȗ
)
pripadnica buržoazije:
delavec in buržujka
//
nav. slabš.
premožna, brezskrbno živeča ženska:
ženske, ki so si lahko privoščile gospodinjsko pomočnico, so razglasili za buržujke
;
brezdelna buržujka
buržújski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
1.
nanašajoč se na buržuje:
buržujski sinovi
;
buržujske navade
/
svojat buržujska!
2.
buržoazen
:
buržujski nacionalizem
;
buržujske države
buržújstvo
-a
s
(
ȗ
)
1.
buržoazija
:
ameriško buržujstvo
2.
nav. slabš.
miselnost, lastnosti buržujev:
moti ga njeno buržujstvo
bús
-a
m
(
ȗ
)
pog.
avtobus
:
čakati na bus
;
peljati se z busom
;
vlak in bus
business
ipd.
gl.
biznis
ipd.
búsola
tudi
busóla -e
ž
(
ȗ; ọ̑
)
priprava z magnetno iglo za določanje strani neba;
kompas
:
določiti smer poti z busolo
♦
elektr.
instrument za nakazovanje smeri magnetnega polja
búsolen
tudi
busólen -lna -o
(
ȗ; ọ̑
)
pridevnik od busola:
busolna igla
búša
-e
ž
(
ú
)
majhno, trebušasto govedo s kratkimi rogovi:
v Bosni redijo buše
;
hrvaške buše
//
slabš.
slabo raščena krava:
v hlevu ima le tri buše
;
mršava buša
bušák
-a
m
(
á
)
slabš.
slabo raščen vol ali bik:
vozi z mršavim bušakom
búšast
-a -o
prid.
(
ú
)
podoben buši:
bušasta krava
búšel
-šla
m
(
ú
)
angleška, ameriška votla mera za žito, približno 35 l:
izvoziti milijon bušlov pšenice
búšiti
-im
dov.
(
ú ȗ
)
1.
s silo in z zamolklim šumom udariti na dan:
voda buši iz votline
;
pren.
smeh buši iz njega
;
jeza buši na dan
2.
ekspr.
zelo hitro priti, oditi:
bušiti iz hiše
;
bušil je izza vogala
;
bušiti v sobo
/
bušiti pokonci
;
pren.
kri buši v glavo
//
s silo se zadeti ob kaj:
val buši ob skalo
;
veter je bušil v nas
/
smrad buši v obraz
3.
preh.,
ekspr.
s silo vreči:
bušil je vanj prgišče peska
/
bušiti vase kozarec vina
;
pren.
bušil je vanjo psovko
;
razjezil se je in bušil vanje: Tepci
●
ekspr.
bušiti na obraz
s silo pasti
;
ekspr.
bušiti v smeh
nenadoma glasno zasmejati se
bušízem
tudi
bushizem
-zma
[
bušízəm
]
m
(
ī
)
1.
politika ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega:
bušizem se je preselil v Evropo
;
primerjati bušizem s hitlerizmom in stalinizmom
2.
za ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega značilna beseda ali besedna zveza:
zbiralec bušizmov
//
ekspr.
nesmiselna, neumna izjava:
izjava je bila še en tipičen bušizem več
;
stresati bušizme
búška
-e
ž
(
ȗ
)
oteklina, navadno od udarca:
na čelu se mu je naredila buška
;
padla je in dobila buško na glavi
;
ves je v buškah
;
črna, krvava buška
/
začne se s šalami, neha se z buškami
s pretepom
búškast
-a -o
prid.
(
ȗ
)
poln bušk:
ves buškast je po obrazu
búškati
-am
nedov.
(
ȗ
)
ekspr.
udarjati s pestjo:
buškal ga je po hrbtu
búškniti
-em
dov.
(
ú ȗ
)
1.
ekspr.
s silo se zadeti ob kaj:
val buškne ob skalo
2.
ekspr.
zelo hitro priti, oditi:
buškniti skozi vrata
;
pren.
kri mu buškne v glavo
3.
preh.,
ekspr.
s silo vreči:
zgrabil je škaf in bušknil vodo po tleh
4.
preh.
suniti
,
dregniti
:
bušknil ga je v hrbet
●
ekspr.
buškniti v smeh
nenadoma glasno zasmejati se
búšniti
-em
dov.
(
ú ȗ
)
1.
s silo in z zamolklim šumom udariti na dan:
plamen je bušnil iz strehe
2.
ekspr.
zelo hitro priti, oditi:
bušniti v sobo
;
pren.
kri mu je bušnila v glavo
//
s silo se zadeti ob kaj:
veter mu je bušnil v obraz
●
ekspr.
bušniti v smeh
nenadoma glasno zasmejati se
butadién
-a
m
(
ẹ̑
)
kem.
lahko vnetljiv plin za izdelavo sintetičnega kavčuka:
butálec
-lca
m
(
ȃ
)
ekspr.
zelo neumen človek:
vsak butalec te lahko zafrkava
butálski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
ekspr.
značilen za butalce:
ima butalske navade
/
butalska neumnost
butálščina
-e
ž
(
ȃ
)
ekspr.
neumno ravnanje ali vedenje:
njihovo početje je prava butalščina
bután
-a
m
(
ȃ
)
plin, ki se uporablja za kuhanje in segrevanje:
kuhati na butan
;
segrevati z butanom
;
kuhalnik na butan
;
jeklenka za butan
♦
kem.
nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje štiri atome ogljika
;
v prid. rabi:
butan plin
bútanje
-a
s
(
ū
)
glagolnik od butati:
butanje in sopihanje parnih kladiv
;
butanje valov
;
butanje na vrata
/
butanje topov
butánka
-e
ž
(
ȃ
)
jeklenka za butan:
butanól
-a
m
(
ọ̑
)
kem.
alifatski alkohol s štirimi atomi ogljika:
butánov
-a -o
(
ȃ
)
pridevnik od butan:
butanov plamen
butánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na butan:
butanski kuhalnik
;
butanska razsvetljava
/
butanska jeklenka
bútara
-e
ž
(
ú
)
1.
več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo:
delati butare
;
kuriti z butarami
;
skladovnica butar
//
več skupaj povezanih istovrstnih predmetov:
zvezati v butaro
;
butara prekel, dračja
/
zastar.
butara usnja
sveženj
;
pren.
težka butara let
2.
v krščanskem okolju
snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo:
nesti butaro v cerkev
3.
slabš.
nerodna, okorna ženska:
ni je maral, ker je bila taka butara
;
kmečka butara
bútarica
-e
ž
(
ú
)
manjšalnica od butara:
povezati suhljad v butarico
/
butarica zobotrebcev
/
spletati butarico za cvetno nedeljo
bútarnik
-a
m
(
ú
)
nar.
vrvica ali uvita šiba za povezovanje butar:
povezati butaro z butarnikom
bútast
-a -o
prid.
(
ú
)
slabš.
omejen
,
neumen
,
nespameten
:
fant je čisto butast
;
ne bodi butast
;
delati se butastega
;
butec butasti
/
ima tako butast obraz
bútati
-am
nedov.
(
ū ȗ
)
1.
s silo se zadevati ob kaj:
valovi butajo ob skale
;
vpila je in butala z glavo ob zid
;
veter buta v okna
//
ekspr.
močno udarjati:
butati po vratih
2.
ekspr.
dajati močne, zamolkle glasove:
topovi butajo
;
brezoseb.:
slišali smo, kako je na fronti butalo
;
v fužini noč in dan sopiha in buta
3.
preh.,
pog.
suvati
,
dregati
:
kaj me pa butaš
●
ekspr.
srce buta
močno bije
;
brezoseb.,
ekspr.
v glavi mi buta
čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino
;
pog.
ne butaj z vrati
ne loputaj
butajóč
-a -e:
butajoči valovi
;
butajoča bolečina v glavi
bútan
-a -o
nar. vzhodno,
v zvezi s
koča
narejen iz zbite ilovice:
stanovati v butani koči
bútec
-tca
m
(
ȗ
)
slabš.
omejen, neumen človek:
butec si bil in butec boš ostal
/
kot psovka:
butec, ali me ne razumeš
;
ti butec ti
bútelj
-na
tudi
-tlja
[
butəlj
]
m
(
ú
)
slabš.
omejen, neumen človek:
z njim se ni mogoče pogovarjati, ker je butelj
/
kot psovka
prekleti buteljni
butéljčen
-čna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na buteljko:
buteljčni zamaški
/
buteljčno vino
butéljka
-e
ž
(
ẹ̑
)
steklenica za kakovostna (bela) vina, 0,7 l:
na mizi so stale tri prazne buteljke
/
naročiti, plačati buteljko
;
buteljka rizlinga
//
vsebina buteljke:
izpila sta precej buteljk
butíca
-e
ž
(
í
)
1.
ekspr.
glava
:
butica me boli
;
razčesniti butico
/
tako trmastih butic, kot je on, ne pregovoriš
●
pog.,
ekspr.
ne gre mu v butico
ne razume
;
pog.,
ekspr.
v butici se mu je posvetilo
doumel, razumel je
;
pog.,
ekspr.
učenec je trde butice
se težko uči
2.
star.
glavič
,
betiček
:
palica s srebrno butico
butíčast
-a -o
prid.
(
í
)
1.
ekspr.
ki ima debelo glavo:
velik, butičast fant
2.
star.
ki ima (velik) glavič, betiček:
butičasta palica
butíčen
-čna -o
prid.
(
ȋ
)
značilen za posebno, neserijsko izdelavo v manjši količini:
butična ponudba
;
proizvodnja torbic je butična in neserijska
/
butični hotel
/
butični turizem
/
butično vino
butíčica
-e
ž
(
í
)
šalj.
manjšalnica od butica:
otrokova okrogla butičica
butíčka
-e
ž
(
í
)
šalj.
manjšalnica od butica:
skuštrane otroške butičke
/
butičke nagajive
nagajivi otroci
butíčnik
-a
m
(
ȋ
)
zastar.
trmast, nepopustljiv človek:
stari butičnik se ne da pregovoriti
butík
-a
m
(
ȋ
)
modna trgovina z dražjimi, originalnimi oblačili in modnimi dodatki, navadno manjša:
kupovati v butiku
butíka
-e
ž
(
ȋ
)
zastar.
butik
:
prodajati v butiki
butílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
kem.,
v zvezi
butilni alkohol
butanol
butirométer
-tra
m
(
ẹ̄
)
teh.
priprava za merjenje tolšče v mleku:
bútiti
-im
dov.
(
ú ȗ
)
zastar.
butniti
:
ladja buti ob skalovje
/
butiti v sobo
/
butil ga je ob tla
butler
tudi
bátler
-ja
[
bátler
]
m
(
á
)
zlasti v angleškem okolju
služabnik, strežnik v ugledni, premožni hiši:
na vrata je potrkal butler in naznanil, da je večerja pripravljena
bútniti
-em
dov.
(
ú ȗ
)
1.
s silo se zadeti ob kaj:
čoln butne ob breg
;
val butne v skalo
;
zravnal se je in butnil z glavo v strop
2.
ekspr.
zelo hitro priti, oditi:
butniti v sobo
;
pren.
kri butne v glavo
3.
s silo udariti na dan:
para butne iz kotla
;
pren.
jeza butne iz njega
4.
preh.,
ekspr.
s silo vreči:
val butne ladjo ob greben
;
pog.
ko pride iz šole, butne aktovko v kot
5.
preh.,
pog.
suniti
,
dregniti
:
butnila ga je s komolcem
●
pog.,
ekspr.
nič ne pomisli, kar butne
hitro reče
;
ekspr.
planil je v hišo in butnil: Požigajo
naglo rekel
;
ekspr.
butniti v smeh
nenadoma glasno zasmejati se
;
ekspr.
spotaknil se je in butnil po tleh
padel
;
ekspr.
ker mu niso brž odprli, je butnil po vratih
močno udaril
búto
-a
m
(
ȗ
)
sodobni ples ekspresionističnega značaja, po izvoru iz Japonske:
v predstavi so bili uporabljeni tradicionalni elementi buta
;
v prid. rabi:
buto plesalec
butterfly
-ja
[
báterflaj
]
m
(
ȃ
)
šport.
prsno plavanje, pri katerem se plavalec poganja s sočasnim krožnim potegovanjem obeh rok;
metuljček
:
plavati butterfly
;
zmagal je v butterflyju
;
v prid. rabi:
plavanje v butterfly slogu
buzakljún
-a
m
(
ȗ
)
star.
neumen, neroden človek:
kakšen buzakljun pa si, da še premišljuješ
/
kot psovka
molči, buzakljun
buzakljúnski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
star.
ki vzbuja jezo, nevoljo, odpor:
spat se spravi, sova buzakljunska
/
buzakljunska trditev
buzaráca
medm.
(
ā
)
star.
izraža podkrepitev trditve:
buzaraca, ta pa zna!
buzaráda
medm.
(
ȃ
)
zastar.
izraža podkrepitev trditve:
buzarada, kako bi vsi zijali!
buzaránt
in
buzarànt -ánta
m
(
ā á; ȁ á
)
slabš.
gej
,
homoseksualec
buzaróna
medm.
(
ọ̑
)
zastar.
izraža podkrepitev trditve:
dekle je, buzarona, bistro
buzarónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
star.
ki vzbuja jezo, nevoljo, odpor:
buzaronski fant, kaj pa počneš!
búzdovan
-a
m
(
ȗ
)
zlasti v turškem okolju,
nekdaj
kiju podobno leseno ali kovinsko orožje:
vihteti buzdovan
búzi
-ja
m
(
ȗ
)
slabš.
gej
,
homoseksualec
:
na srednji šoli smo imeli dva profesorja buzija in nista bila kaka posebnost
bypass
in
bájpas -a
[
bájpas
]
m
(
ȃ
)
1.
priprava, ki premosti obolelo žilo ali oboleli del drugega votlega organa;
obvod
:
bolnik z bypassom
//
med.
operacija, pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa, obvod:
bypass lahko traja več ur
;
uspešno je prestal večkratni bypass na srcu
2.
izkoriščanje pomanjkljivosti obstoječega, zlasti zakonodaje, za potrebe ali koristi koga:
politični, vladni bypass
;
bypass mimo razpisa
//
kar se uporablja za takšno izkoriščanje:
zakon predstavlja bypass mimo ustave
;
v prid. rabi:
bypass podjetje
byronist
-a
[
bajroníst
]
m
(
ȋ
)
predstavnik byronizma:
svetožalje byronistov
byronizem
-zma
[
bajronízəm
]
m
(
ī
)
lit.
romantična literarna smer, nastala pod vplivom pesnika Byrona:
pesnik se je popolnoma otresel byronizma
;
Mickiewiczev byronizem
bz
[
bz̀
in
bź
]
medm.
(
z̏; z̑
)
posnema visok glas pri brenčanju ali sikanju:
bz bz bzz brenčijo komarji
;
samovar poje bz, bz
bzík
-a
m
(
ȋ
)
tanek, močen curek, iztisnjen skozi zobe:
bzik sline
bzíkanje
-a
s
(
ī
)
glagolnik od bzikati:
bzikanje obadov
bzíkati
-am
nedov.
(
ī
)
1.
ekspr.
v tankem, močnem curku iztiskati slino skozi zobe:
kadil je in bzikal rjavo slino po tleh
2.
nepreh.
oglašati se z brenčečim ali sikajočim glasom:
komarji bzikajo
bzíkniti
-em
dov.
(
í ȋ
)
ekspr.
1.
v tankem, močnem curku iztisniti slino skozi zobe:
bziknil je predse umazano slino
2.
nepreh.
s sikajočim glasom švigniti skozi zrak:
svinčenka je bziknila mimo njega